Zdravnik | (foto: Pixabay)
Razmere v osnovnem zdravstvu: Je luč na koncu tunela drveči vlak?
Slovenija Helena Križnik
Osnovna zdravstvena dejavnost in z njo družinska medicina je temelj vsakega zdravstvenega sistema. A v Sloveniji se že vrsto let sooča z resnimi težavami, v zadnjem času so se še poglobile. Državni zbor je poleti sprejel intervencijski zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu. Ta je bil podlaga za vladni uredbi, ki sta začeli veljati sredi oktobra in uvajata nagrajevanje družinskih zdravnikov ob povečanih obremenitvah. Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič je do ukrepa kritičen.
Prebivalstvo se stara in potrebuje vse več zdravstvenih storitev
Razmere na primarni ravni zdravstva so zaskrbljujoče, je opozoril Muževič. »Ogromno zdravnikov odhaja v pokoj. Velika problematika je tudi staranje prebivalstva v Sloveniji. Število prebivalstva sicer ne narašča, ampak samo v zadnjih 15 letih se je za več kot 30 odstotkov povečalo število starostnikov, starostniki pa imajo tudi vsaj trikrat več potreb po storitvah na osnovnem zdravstvu kot mlajši.«
Najhuje je v Ljubljani, prihaja do verižne reakcije
Ambulante v tem trenutku praktično nimajo rezerv za opredeljevanje dodatnih bolnikov. Kje je najhuje? »V Sloveniji gotovo obstajajo posamezne mikro lokacije, o katerih niti nismo obveščeni. A najbolj obsežen je problem v Ljubljani. Razmere so takšne, da ves čas prihaja tako do upokojevanj zdravnikov kot do njihovih odpovedi, saj gredo raje delat v kraje zunaj Ljubljane. Prihaja do kombinacije morda neustreznih odnosov med zaposlenimi in vodstvom ter tega, da prihaja do kritične meje, ko zaradi odpovedi prekomerna količina bremena pade na vse ostale. Gre pravzaprav za verižno reakcijo.«
Prihaja do kombinacije morda neustreznih odnosov med zaposlenimi in vodstvom ter tega, da prihaja do kritične meje, ko zaradi odpovedi prekomerna količina bremena pade na vse ostale.
Trenutno nagrajevanje družinskih zdravnikov je negotove narave
Treba je poiskati kratkotrajne rešitve in se nujno dogovoriti, kako sistemsko urediti področje na dolgi rok, tako Muževič. Vladni uredbi, ki trenutno veljata, bi lahko bili po njegovih besedah uporabni, če ne bi bili zapisani tako, kot sta. Nobena namreč ne zagotavlja dodatnega administrativnega kadra, samo nagrajevanje pa je negotove narave, je pojasnil. »To dejansko mladih zdravnikov ne prepriča, da bi se bodisi odločali za poklic bodisi nase prevzeli večje breme, saj ne vedo, če ne bo prihodnji mesec v zvezi s tem ne bo obveljala povsem nova politika.«
Čeprav čedalje bolj ugaša luč na koncu tunela oziroma se zdi, da je ta dejansko drveči vlak.
Nekaj upanja je še, a ugaša
Če se ne bo nič spremenilo, bodo učinki tega ukrepanja podobni kot leta 2019, ko je zaradi nezadovoljstva večje število družinskih zdravnikov dalo odpovedi v Zdravstvenem domu Kranj. Muževič sicer še ima nekaj upanja. »Čeprav čedalje bolj ugaša luč na koncu tunela oziroma se zdi, da je ta dejansko drveči vlak,« je še dodal predsednik sindikata Praktik.um.
