Nataša Ličen
Matej Kržišnik
Marjana Debevec
Državni zbor (foto: Tanja Dominko)
Državni zbor | (foto: Tanja Dominko)

Posvojitev otrok šele prvi korak, naslednji oploditev?

30.09.2022, 15:02 Tanja Dominko

Poslanci državnega zbora danes obravnavajo vladni predlog sprememb družinskega zakonika, ki predvideva izenačitev partnerjev v istospolnih in raznospolnih zvezah, vključno z možnostjo posvojitve otrok. Odločanje o zakonu bo v torek, je pa že danes jasno, da se mu obeta podpora, saj mu soglasno pritrjujejo tako Socialni demokrati, kot Gibanje Svoboda in Levica. V SDS in Nsi pa bodo zakonu nasprotovali. Glasovanje bo v torek.

Zagovorniki poudarjajo, da gre za odpravo diskriminacije in da se s predlogom implementirata dve odločbi ustavnega sodišča, ki sta zavezujoči, čeprav vemo, da imamo celo vrsto odločb ustavnega sodišča, ki še niso uresničene, leve vlade jih namreč tradicionalno niso uresničevale. Tokrat se sklicujejo tudi na odločitve drugih držav. Državni sekretar Simon Maljevac je tako dejal, da »se Slovenija končno pridružuje vrsti držav v Evropi in svetu, ki so položaj razno in istospolnih partnerjev že izenačile. Prav to nedeljo se je skupini pridružila še Kuba. In učinki so povsod pozitivni. V tridesetih letih, odkar države izenačujejo pravice istospolnih parov z raznospolnimi, se ni nikjer zgodil konec sveta.«

V Novi Sloveniji se z odločitvama Ustavnega sodišča ne strinjajo, ocenjujejo, da je dosedanja ureditev položaj in pravice oseb v teh istospolnih zvezah urejala ustrezno. Poslanec Aleksander Reberšek je poudaril tudi, da predlog sprememb v celoti tepta voljo ljudstva, ki je bila izražena na referendumih, v Novi Sloveniji mu bodo nasprotovali. »V Novi Sloveniji si želimo, da bi lahko posvojenemu otroku zagotovili oboje (mamo in očeta, op.p.). Nobena še tako dobra mama ne more nadomestiti očeta, noben še tako dober oče ne more nadomestiti mame.«

Ali govorimo o pravici do posvojitve ali ne, očitno ne vedo niti zagovorniki. Soniboj Knežak, SD, ki ni pozabil omeniti, da se v stranki štejejo med zaveznike LGBT+ skupnosti in so bili del širšega gibanja, ki si je prizadevalo za njihove pravice, je dejal, da spremembe zakona v nobeni obliki ne spreminjajo zaščite otrok, in nadaljeval: »Posvojitev ni pravica nikogar. Postopki za posvojitev so in bodo še naprej zelo strogi in strokovni.«
Izvajali jih bodo centri za socialno delo še naprej, pri čemer je odveč omeniti, da bodo tarča številnih pritiskov, če otrok ne bodo dodelili istospolnim, saj bodo ti vztrajali, da gre za diskriminacijo.
Aleksander Prosen Kralj, Gibanje Svoboda, je omenil celo pravico do starševstva. »Tudi istospolna partnerstva si zaslužijo materinstvo in očetovstvo. Torej, draga opozicija, če prav razumem, bi vi potem takim seveda vašim sinovom, hčeram, nečakom, vnukom, konec koncev tudi posvojenim otrokom odrekali pravico do starševstva zato, ker ljubijo osebo istega spola.«

Alenka Jeraj, SDS, je poudarila, da do posvojitve pride zato, ker otroku, ki je zaradi različnih okoliščin ostal brez staršev ali ne more živeti v matični družini, iščemo najbolj primerno okolje za življenje in ne obratno. To ni pravica dveh, ki sta si zaželela otroka, pač pa pomoč otroku. In izkušnje iz ZDA že imamo, tam so posvojitve v istospolne skupnosti možne že 20 let, je dodala. »V zadnjem času prihaja do pričevanja teh otrok, danes odraslih oseb. Enoglasno so Ketty Faust, Robert Oscar Lopez, Milly Fontana in Heather Berwick spregovorili in povedali, citiram: »Posvojitev istospolno skupnost je zločin nad otroki«. Vsi so tudi sprožili tožbe proti odločitvi države, ki jih je dodelila v istospolne skupnosti.«
Poslanka NSI Iva Dimic pa je takole pomenljivo dejala. »Naj osemnajstletnik pove, v kakšno življenjsko skupnost želi biti posvojen. Ideologijo LGBT lahko razumemo tudi kot simptom globljih težav, ki jih imamo evropske družbe.« Hkrati je zavrnila očitek, da katoličani nismo dovolj vključujoči do istospolnih, in poudarila, da sprejemanje vseh ljudi, tudi istospolnih, nima prav nobene zveze z omogočanjem posvojitev.
Andrej Hoivik, SDS, pa se je obregnil tudi ob vplivu tega zakonika na izobraževalni sistem. »Sprejetje današnjega zakona je radikalna sprememba za naš izobraževalni sistem, ki sicer že sedaj temelji na spoštovanju različnosti in nediskriminacije na podlagi spola ter vere. Ob glasovanju za ta zakon boste, spoštovani, omogočili, da že v vrtcu ali v prvi triadi osnovne šole ne bo več pomembna socializacija v smeri družine, kot jo navadno pojmujemo danes. In v Poslanski skupini Gibanje Svoboda boste, kot ste dejali, enotno, soglasno pritrdili Levici, ki v vaši Vladi kraljuje v tem mandatu na Ministrstvu za družino.« Tako poslanec SDS Hoivik.

Prizadevanja LGBT+ skupnosti spremljamo že nekaj časa, in čeprav so v času Janševe vlade dobili pravico do sklenitve partnerske zveze, to ni bilo dovolj. Je pa že zdaj jasno, da se te skupnosti pri zahtevah ne bodo ustavile. Jožef Horvat, NSI, je tako spomnil, da veljavni Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo zaenkrat še določa, da sta do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičena le moški in ženska skupaj, zakonca torej ali izvenzakonska partnerja, a da je odločba glede oploditve samskih ali lezbičnih žensk že v pripravi na Ustavnem sodišču.
In tako bomo znova poslušali, da si istospolna partnerstva zaslužijo materinstvo in očetovstvo, da opozicija goji sovraštvo do teh partnerstev, da je družina družbeni konstrukt in da se o življenjih drugih ne bi smelo odločati na referendumih. Večina o manjšini nikakor ne more odločati, smo slišali danes, očitno pa lahko odloča manjšina o večini, si mislim sama ob tem.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Novice
Dr. Ivan Štuhec (photo: STA) Dr. Ivan Štuhec (photo: STA)

Štuhec pred referendumsko nedeljo

Danes je še zadnji dan referendumske kampanje, ko je mogoče volivce nagovarjati, kako naj glasujejo. Najbolj intenzivna je bila kampanja o noveli zakona o RTVS, v kateri se je v veliki meri ...

Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika) Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika)

Slovenska birma v Buenos Airesu

Vrhunec obiska škofa Antona Jamnika pri rojakih v Argentini sta bili slovesnosti svete birme v Lanusu in Slovenski hiši, pri katerih je bilo 22 birmancev. Obe slovesnosti sta bili skrbno ...