Maja Morela
Andrej Novljan
Tone Gorjup
Papež ob jezeru sv. Ane v Kanadi (foto: Vatican Media)
Papež ob jezeru sv. Ane v Kanadi | (foto: Vatican Media)

Papež na letalu tudi o genocidu nad staroselskim prebivalstvom v Kanadi

30.07.2022, 10:00 Petra Stopar

Papež Frančišek je v sobotnem jutru že z letalom prispel v Rim. V petek je v nagovoru delegaciji avtohtone skupnosti v Quebecu poudaril, da se domov vrača obogaten, saj v srcu nosi edinstven zaklad, ki ga tvorijo osebe in prebivalci, ki so ga za vedno zaznamovali.

Zadnji dan obiska je papež začel s srečanjema na nadškofiji Quebec. Najprej je zasebno sprejel člane Družbe Jezusove, nato pa se je srečal z delegacijo domorodnih prebivalcev, ki živijo v Quebecu. Slednjim je, kot poroča slovensko uredništvo Vatican News, ponovil, da v Kanado ni prišel kot turist, ampak kot brat, »da bi v prvi osebi spoznal dobre in slabe sadove, ki so jih skozi leta obrodili člani krajevne katoliške družine«.

Nadaljeval je, da je prišel v spokorniškem duhu, »da bi vam izrazil žalost, ki jo kot Cerkev nosimo v srcu zaradi zla, ki vam ga je prizadejalo nemalo katoličanov, s tem ko so podpirali zatiralske in krivične politike glede vas«. Dejal je, da prišel tudi kot romar, s svojimi omejenimi telesnimi zmožnostmi, da bi skupaj s staroselskimi prebivalci in zanje naredil nadaljnje korake naprej: »Da bi se nadaljevalo z iskanjem resnice, da bi napredovali pri spodbujanju poti ozdravljenja in sprave, še naprej sejali upanje za prihodnje generacije avtohtonih in neavtohtonih prebivalcev, ki želijo živeti skupaj bratsko, v harmoniji.«

Papeža so prevzeli in zelo zaznamovali dogodki, srečanja in kraji v Kanadi, saj pravi, da jih ne bo nikoli pozabil. »Spomin na praznik svete Ane, ki sem ga živel skupaj z različnimi generacijami in številnimi avtohtonimi družinami, bo neizbrisno ostal v mojem srcu. Kako dragocen je občutek domačnosti in skupnosti, ki je med vami tako pristen, v svetu, ki je na žalost tako pogosto individualističen! In kako pomembno je, da dobro negujemo vez med mladimi in ostarelimi ter ohranjamo zdrav in harmoničen odnos s celotnim stvarstvom!«

Vse to, kar so doživeli skupaj ob njegovem obisku, je papež izročil trem ženam, sv. Ani, Božji Materi in sv. Kateri Tekakwita: »Te žene lahko pomagajo pri zbliževanju, pri vnovičnem tkanju sprave, ki zagotavlja pravice najbolj ranljivih ter zna gledati na zgodovino brez zamer ali pozabe. Dve izmed njih, Devica Marija in sveta Kateri, sta od Boga prejeli življenjski načrt in sta, ne da bi kogarkoli vprašali, pogumno izrekli svoj 'da'. Ti ženi bi lahko osorno odgovorili vsem, ki so nasprotovali temu načrtu, ali pa bi ostali podvrženi tedanjim patriarhalnim normam in se sprijaznili, ne da bi se borili za sanje, ki jima jih je Bog vtisnil v dušo. Nista se odločili za to izbiro, ampak sta s krotkostjo in odločnostjo, s preroškimi besedami in odločnimi dejanji utrli pot in izpolnili to, k čemur sta bili poklicani.«

Tudi danes, tudi tukaj, bi vam rad povedal, da sem zelo žalosten in želim prositi za odpuščanje zaradi zla, ki ga je storilo nemalo katoličanov, ki so prispevali k politikam kulturne asimilacije.

Papeževo apostolsko potovanje, ki se je kot spokorno romanje začelo prejšnjo nedeljo, se je nato sklenilo na vzhodu kanadske Arktike. V mestu Iqaluit, približno 300 kilometrov južno od arktičnega kroga, se je srečal z mladimi in starejšimi, še prej pa se je zasebno sestal z gojenci nekdanjih rezidenčnih šol. V njihovi prisotnosti je znova izrazil ogorčenje in sram, ki ga spremljata že mesece ter znova prosil za odpuščanje. »Tudi danes, tudi tukaj, bi vam rad povedal, da sem zelo žalosten in želim prositi za odpuščanje zaradi zla, ki ga je storilo nemalo katoličanov, ki so prispevali k politikam kulturne asimilacije,« je dejal. Navedel je svetopisemsko zapoved: »Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!« (2Mz 20,12). »Te možnosti za številne vaše družine ni bilo, ko so bili otroci ločeni od svojih staršev, njihova lastna država pa je postala nevarna in tuja.«

Spomnil pa je tudi na Jezusove ostre besede proti tistim, ki se pohujšajo nad malimi in jih zaničuje. »Dragi prijatelji, tukaj smo z željo, da skupaj stopimo na pot ozdravljenja in sprave, ki nam bo s Stvarnikovo pomočjo pomagala osvetliti, kaj se je zgodilo, in premagati temno preteklost,« je še povedal papež Frančišek in mlade povabil, naj v času žalosti vedno stopijo na svetlo stran in svetu prinašajo novo luč. »Vsak dan se odvija spopad med svetlobo in temo, ki se ne dogaja nekje zunaj, temveč v vsakem od nas. Pot svetlobe zahteva pogumno izbiro srca proti temi laži, zahteva razvijanje dobrih navad za dobro življenje, ne pa zasledovanje svetlobnih utrinkov, ki hitro izginejo, ognjemetov, ki pustijo le dim. Brat, sestra, Jezus ti je blizu in želi razsvetliti tvoje srce, da bi prišel na svetlobo.« Drugi in tretji papežev nasvet mladim pa sta bila, naj znajo razločevati svetlobo od teme in naj vedno držijo skupaj, v ekipnem duhu: »Biti ekipa pomeni verjeti, da za dosego velikih ciljev ne moremo delati sami, temveč se je treba premikati skupaj in imeti potrpežljivost pri tkanju gostih mrež.«

Papež: Da, to je bil genocid

Papež je tudi tokrat med povratnim letom ob koncu apostolskega potovanja odgovarjal na vprašanja novinarjev. Eno od teh se je glasilo, zakaj v povezavi z rezidenčnimi šolami v svojih govorih med potovanjem ni uporabil besede genocid. Odgovoril je, da mu ta beseda ni prišla na misel, vendar pa da je opisal genocid in se opravičil, prosil odpuščanja za to delo, ki je genocidno. »Odvzeti otroke, spreminjati kulturo, miselnost, izročila, raso. Da, to je bil genocid,« je pojasnil.

Na letalu s papežem je bila tudi potomka enega izmed preživelih, ki so obiskovali rezidenčne šole. Spomnila je, da domorodni prebivalci poleg opravičila pričakujejo tudi konkretne ukrepe in predvsem zavrnitev t. i. doktrine odkritja. Le-ta je širila idejo, da so domorodni prebivalci v primerjavi s katoličani manjvredni, kar da je še vedno zapisano v ustavi ter pravnih sistemih Kanade in ZDA. Sveti oče je odgovoril, da je to težava vsakega kolonializma. Doktrina kolonizacije je po njegovih besedah nepravična in se uporablja še danes. Pri kolonizaciji Angležev, Francozov, Špancev in Portugalcev je vedno obstajala nevarnost oziroma miselnost ’mi smo večvredni in ti domorodci ne štejejo’, je dejal papež in pozval k popravi krivic.

Na letalu je pojasnil tudi, kaj je imel v mislih, ko je v enem od pozdravov v Kanadi omenil svoje »omejene fizične zmožnosti«, kar se nanaša na njegova potovanja. Meni, da ne bo mogel iti naprej z enakim ritmom kot v preteklosti ter da mora zaradi let in težav s kolenom ta ritem upočasniti, da bo lahko služil Cerkvi. Ali pa nasprotno, razmisliti o možnosti, da se umakne. To, da se papeža zamenja, po njegovih besedah ni nobena katastrofa. Vendar pa sam meni, da mora nekoliko omejiti napore.

Dvigalo (v ozadju) in vse zbrane je blagoslovil škof Jurij Bizjak. (photo: VaticanNews) Dvigalo (v ozadju) in vse zbrane je blagoslovil škof Jurij Bizjak. (photo: VaticanNews)

»Jožica, bodi ponižna, ni se treba delati heroja«

V vasi Cesta pod Vipavskim križem je včeraj škof Jurij Bizjak slovesno blagoslovil montažno dvigalo, ki bo Jožici Ličen omogočilo večjo samostojnost in možnost gibanja. Dvigalo je bilo najprej ...

Cerkev v Berlinu (photo: Pixabay) Cerkev v Berlinu (photo: Pixabay)

Bo šla Cerkev v Nemčiji svojo pot?

Cerkev v Nemčiji s svojo sinodo že od leta 2018 buri duhove. Začela se je zaradi škandalov o spolnih zlorabah, ki so omajali zaupanje v cerkvene voditelje. Zahteve laikov in duhovnikov pa so se v ...

Nataša Pirc Musar in Anže Logar (photo: Rok Mihevc) Nataša Pirc Musar in Anže Logar (photo: Rok Mihevc)

Zadnje soočenje: Logar ali Pirc Musar?

Volitve predsednika republike so vse bližje, ankete za zdaj kažejo zmago dr. Nataše Pirc Musar, čeprav je v prvem krogu slavil dr. Anže Logar. Na soočenju, ki smo ga tokrat pripravili, sta oba ...