Papež v Quebecu | (foto: Vatican Media)
Papež v Quebecu obsodil današnjo ideološko kolonizacijo
Svet Marta Jerebič
Papež Frančišek nadaljuje obisk v Kanadi. Včeraj je prispel v Quebec, kjer so ga pričakali visoki predstavniki države na čelu s premierjem Justinom Trudeaujem in generalno guvernerko Mary Simon, prvo staroselko, ki je postala guvernerka. V nagovoru civilnim oblastem je ponovil opravičilo za zlorabe staroselskih prebivalcev v šolah, ki jih je vodila Katoliška cerkev. Kritiziral je kolonialno miselnost preteklosti, pa tudi današnjo ideološko kolonizacijo, pohvalil pa kanadsko večkulturnost in pomoč beguncem.
"Če je nekoč kolonialistična miselnost zanemarjala konkretno življenje ljudi in jim vsiljevala vnaprej določene kulturne vzorce, tudi danes ne manjka ideoloških kolonizacij, ki nasprotujejo resničnosti bivanja, dušijo naravno privrženost vrednotam ljudstev ter poskušajo izkoreniniti njihove tradicije, zgodovino in verske vezi." Po papeževih besedah to vodi v kulturo ukinjanja, ki preteklost vrednoti le glede na določene aktualne kategorije. »Uvaja se kulturna moda, ki vse naredi enako, ne dopušča razlik in se osredotoča le na sedanji trenutek, na potrebe in pravice posameznikov, pogosto pa zanemarja dolžnosti do najšibkejših in najranljivejših: revnih, migrantov, ostarelih, bolnih, nerojenih ...«
Zlo, ki so ga doživela staroselska ljudstva, je danes v svarilo, da pravice družin ne bi postavili na stranski tir v imenu proizvodnih potreb in interesov posameznikov. Kot je nadaljeval papež, je treba gledati na sedem prihodnjih generacij in ne na takojšnje koristi, volilne roke ali podporo lobijev.
V zvezi s tem ameriški portal Crux prinaša članek o tem, kako so se razmere v Quebecu začele spreminjati po porazu konservativne stranke v 60-ih letih prejšnjega stoletja, nov val politike sekularizma pa je nastopil pred 15 leti, ko je tematika muslimanov postalo veliko medijsko in politično vprašanje. Prav slednje je leta 2019 vodilo v odločitev, da javni uslužbenci, kot so učitelji, policisti in tožilci, med delom ne smejo nositi verskih simbolov. Provinca pa je že leta 2004 uzakonila istospolne poroke. V tistem času je bilo v Quebecu še 2700 katoliških cerkva, od takrat so jih več kot 700 zaprli, porušili ali spremenili namembnost. Svetih maš se redno udeležuje le 10 odstotkov ljudi.
Večina francosko govorečih Kanadčanov tako ne samo, da se oddaljuje od vere, ampak jo izrecno zavrača.
O tem bo papež verjetno spregovoril danes, ko bo obiskal narodno svetišče Sv. Ane de Beaupre v Quebecu, kjer bo daroval mašo, nato bo v katedrali Notre Dame vodil še večernice s škofi, duhovniki, drugimi posvečenimi in pastoralnimi delavci.
