Maša v Skadarju | (foto: ARO)
9. dan radijskih počitnic – Skadar in Medžugorje
Tone Gorjup
»Svojo dušo prinašam domov!" odmeva že drugi dan. Smo na poti proti Sloveniji, s postankom v Medžugorju, a ta verz romarske pesmi je odzvanjal predvsem v čast abrahamovki Lidiji, ki je včeraj prestopila v drugo polovico stoletja.
Dan se je začel zgodaj: zajtrk, nalaganje kovčkov, radijske opreme... Hotelske sobe in plažo smo zamenjali za avtobuse in se poslovili od Golema. Krenili smo na severozahod, še enkrat pozdravili Drač, Tirano in po dveh urah prišli v Skadar. Sveta maša v katedrali sv. Štefana z mislijo na Gospoda, ki preizkuša našo vero in nas rešuje iz stisk, če smo zaupljivi, če se prepustimo njegovim rokam. Svetiče je tudi tokrat napolnila naša pesem, a žal akustika ni najbolj posrečeno urejena, Ob koncu maše voščilo rojstnodnevnikom - tokrat Lidiji; po maši smo še nazdravili.
Pot smo nadaljevali ob Skadarskem jezeru navzgor, občudovali nasade tobaka in kmalu prišli na mejo. Nasvidenje Albanija! Na črnogorski meji pa v stilu tega, kar so nam pripovedovali. »Kolko vas ima?« »Pet avtobusa.« "Oooo...", je utrujeno zamahnil z roko in si obrisal potno čelo. A tudi ta mejna kontrola je minila v stilu prejšnjih: pokličejo voznika, vodnika, postrojijo potnike pred okencem, preslikajo dokumente ... Skozi Črno goro je šlo kar hitro; šli smo mimo Nikšića v hercegovski kras in že smo bili v Bosni in Hercegovini ali kot so kazale nekatere oznake v Republiki srbski. Bileća, Stolac, Čapljina in že smo prispeli v Medžugorje. Zadnji del poti ob prepevanju Marijinih pesmi in litanij. Nekateri so že pred večerjo odšli do Marijinega svetišča, drugi po njej. Na programu je bil nočni Križevac in jutranja Crnica a o tem drugič.
Med nami je tokrat tudi duhovnik Zdenko Štrukelj. Ob prazniku apostolov Petra in Pavla in obletnici posvečenja je povedal, da so šli duhovniki večkrat skupaj na počitnice, a so morali sami poskrbeti za vse: skuhati, pospraviti in se vrniti domov pred nedeljo zaradi svetih maš. To so bile njegove prve prave počitnice, je povedal navdušeno. Duhovniški poklic od svoje nove maše leta 1973 doživlja kot nekaj osrečujočega. Res so bili tudi težki trenutki in preizkušnje, a največ je lepega, je še povedal. Ker je današnji praznik dan duhovniških posvečenj, se je ustavil tudi pri duhovnih poklicih. Zakaj jih primanjkuje? Ker so mladi preveč preračunljivi. Na prvo mesto postavljajo zaslužek, kaj se splača ... Premalo je tiste iskrene zavzetosti za Gospoda, za ljubezen do njega in do bližnjega, je še dejal gospod Štrukelj.
Današnji praznik bo minil v romarskem duhu; pri Mariji, z mislijo na vas.
