4. dan radijskih počitnic – Golem

Radijske počitnice | 24.06.2022, 08:43 Alen Salihović Jakob Čuk

Spoznavanje okolice, predvsem pa prvo okušanje morja je zaznamovalo četrti dan jubilejnih 20. radijskih počitnic. Osrednji del teh se odvija na obali dračkega zaliva v hotelih Premium, ki ima dve zgradbi oz. sta dva hotela istega lastnika. Počitnikarji bivamo v enem in drugem tako, da se lahko nenehno srečujemo, obiskujemo, predvsem pa imamo lepo.

Dan na praznik svetega Janeza Krstnika smo začeli s sveto mašo, po njej pa nova akcija z mobilnimi telefoni. Nalaganje takšnih in drugačnih aplikacij, podajanje inštrukcij, kako jih uporabljati in klicati s pomočjo povezave Wi-Fi. Ta dela v enem in drugem hotelu odlično, kar je v primerjavi s hoteli, ki smo jih koristili ob poti bistveno bolje in hitreje. A tudi tukaj človek naleti na težave, saj je potrebno poznati osebno telefonsko številko in kar hitro ugotoviš, da je marsikdo ne pozna. In v odgovor na vprašanje kako, da je ne vedo, pravijo: »Saj sebe nikoli ne kličem, drugi pa mojo številko vidi, ko ga pokličem?!« Popolnoma korekten odgovor. Se strinjate? 😊

Ob okušanju morja prvi dan smo naleteli na številne meduze oziroma klobučarje. Soočanje z njimi je, kot je dejal eden od počitnikarjev bilo kar strašljivo. Pobegnil je iz morja. A so ga prijatelji kar hitro pomirili, da ravno ne opečejo vedno, če pa že, je bolečina malo večja kot, če te opeče kopriva. In res naj bi bilo tako. Vsaj tako pravi Tone, ki ga je oplazila ta morska »pošast«. Vendar to ni skalilo veselja do morja in plavanja v njem, ob tem pa nenehnega srečevanja počitnikarjev in pomenkovanja. No do slednjega prihaja tudi ob hotelskih bazenih.

Več tisoč počitnikarjev, več sto avtobusov ter več sto tisoč nasmehov pa je bilo mogoče videti v večeru, ko je Izidor zbral utrinke dosedanjih 19. radijskih počitnic, o njih pa je spregovoril Franci. Spomini in pol. Koliko ljudi se je menjalo, mnogi od njih so se že poslovili iz tega sveta, številni drugi pa so lahko videli sebe izpred 10 ali 15 let. Kakšna zakladnica nasmehov, vedrih in srčnih obrazov. Neverjetno in neprecenljivo. Predvsem pa je posebno to, koliko programa smo ustvarili, koliko večerov pripravili in številne nasmejali. Tako kot v večeru 4. dne, ko smo si ogledali prvi del ljubezenske »žajfnice«, ki jo režira Dario Žvrga. Res, lepo nam je in k lepemu večeru je pripomogla tudi počitnikarka Beti, ki nam je zaigrala na citre.

Jakob pa je za četrti dan pripravil naslednjo počitniško zgodbo: »Na potovanju skozi Srbijo proti končnemu cilju so se počitnikarjem utrnili mnogi zanimivi spomini. Gospod Vincencij je še celo gradil cesto po kateri smo se vozili.

Pred 60 letimi leti je namreč v delovni brigadi gradil avtocesto Beograd - Niš in takrat se mu je ponudila možnost, da opravi vozniški izpit na neverjetno enostaven način. Z avtom je moral prevoziti le pol kroga po nogometnem igrišču. Sam kljub potrdilu ni verjel, da ima izpit v žepu in ga je čez 13 let ponovno opravil in seveda drago plačal v Sloveniji, potem pa je bil presenečen, ko so mu povedali, da to ne bi bilo potrebno, saj ga po njihovi evidenci že ima.«