Ekipe avtobusov 1, 2, 3, 4 in 5 vodnikov, šoferjev in radijcev | (foto: Jure Sešek)
3. dan radijskih počitnic: Ohrid
Radijske počitnice Izidor Šček
22. junij se bo v zgodovino zapisal kot tretji dan radijskih počitnic. Ohridsko jezero, sv. Naum, albanska meja ter končno dežela orlov, Mercedezov in kaosa.
Kraj Struge, kjer smo prespali, živi na račun Ohridskega jezera, resničnemu biseru te pokrajine. Množice turistov in urejen obalni pas kažejo najlepšo podobo, ki si jo tako jezero tudi zasluži.
Zajtrk na odprti terasi s pogledom na jezero je že nakazal, da smo blizu jedru naših počitnic, vožnja z ladjico po jezeru, pihljanje vetra na palubi in pripekajoče opoldansko sonce pa je to misel le še utrjevalo. Sledil je ogled lepo urejenega samostana sv. Nauma in zopet skok v realnost – čakanje na meji z Albanijo ter vožnja proti hotelu.
Sveta maša v Elbasanu je bil prvi dotik albanske zemlje in gotovo nam bo ostal v spominu tudi zaradi srečnega obraza katehistinje, ki se je srčno razveselila dobrosrčnosti počitnikarjev ob mašni nabirki. Marsikdo pa se bo Elbasana spominjal tudi po češnjah po evro in pol za kilogram. 🙂
Na zemljevidu zgleda vožnja tega dne čisto kratka, a ko se pod gumami avtobusa znajde albanska cesta, se razdalje začne meriti z drugimi vatli. Potovanje je minilo ob velikem občudovanju voznikovih veščin na eni strani in čudenju nad nam nerazumljivo divjo vožnjo domačinov, ki se najbolje počutijo v avtomobilih znamke Mercedez, ki je tukaj res številka ena.
Čudenja je bila deležna tudi svojevrstna arhitektura vsepovsod ob poti, ki bi jo najlažje opisali "vse je dovoljeno" in, v jeziku naših sosedov, "ima se, može se". Skratka, gradbeni in urbanistični kaos, kjer si podrtije in novodobni gradovi gledajo iz oči v oči.
Zadnje presenečenje nas je čakalo čisto blizu hotela, saj nismo mogli najti dovolj široke ulice, da bi vanjo in do hotela zapeljali avtobusi. Divja gradna hotelov in boj za vsak meter obmorskega pasu je pač pozabila na kakšno malenkost, ustrezno cesto na primer. 🙂
