Peš most v Sremski Mitrovici | (foto: ARO)
Začele so se jubilejne 20. počitnice Radia Ognjišče
Alen Salihović
Z zgodnjimi odhodi iz različnih delov Slovenije se je v ponedeljek, 20. junija pet avtobusov pod vodstvom Kompasa odpravilo na jubilejne 20. radijske počitnice v Albanijo. Gre za potovanje, počitnice in romanje skupaj. Do 29. junija bomo osem krat prečkali mejne prehode ter skupaj prevozili približno 2400 kilometrov. Ustavili se bomo v šestih državah, v štirih bomo prenočevali. Prvo noč nam je zavetje ponudila Srbija oziroma mesto Niš.
Če bi moral strniti prvi dan v eni besedi, bi rekel žitnica. Polja žit, koruze in sončnic so nagovorile takoj, ko smo iz Hrvaške vstopili v Vojvodino. Ves čas pa nas je spremljala Sava, vse do Sremske Mitrovice, kjer smo se prvič zbrali skupaj pri sveti maši. Direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak je v pridigi spomnil, da bomo v prihodnjih dneh počitnikarji neke vrste misijonarji, saj bomo potovali po krajih, kjer ne prevladuje Katoliška cerkev, v Srbiji in Severni Makedoniji sta glavni pravoslavna, v Albaniji pa islamska.
Od leta 2008 je Sremska Mitrovica sedež katoliške škofije in njena katedrala je posvečena svetemu Dimitriju. V katedrali nas je nagovoril škof koadjutor Fabijan Svalina, ki je povezan tudi z Radiem Ognjišče. Sam je bil namreč pred tem ravnatelj Hrvaškega katoliškega radia ter smo se nekateri sodelavci z njim nekajkrat tudi srečali. Vesel je bil tako številčne udeležbe pri sveti maši, pošalil se je, da ima tako polno katedralo samo ob božiču in veliki noči.
Po maši smo si ogledali središča mesta, ki velja za enega najstarejših v Evropi, saj je naseljeno že od leta 5000 pr. Kr in je svoj višek doživelo v rimskih časih pod imenom Sirmium, kot prestolnica rimske province Spodnja Panonija. Po ogledih in prostem času smo nadaljevali vožnjo v smeri proti Nišu, kjer smo prespali.
Dan je tako minil pretežno v avtobusu, saj smo naredili več kot 700, nekateri iz štajerske celo 900 kilometrov. A kar je bilo ves dan najlepše, je bilo srečati stare prijatelje, jih iskreno objeti in si zaželeti odlično popotovanje. Iskrice, ki so jih tisti »stari« počitnikarji prenašali na nove so bile nalezljive, bile so kot virus veselja, dobrote in začetnega poroka, da nas čaka nekaj posebnega, nekaj edinstvenega in nepozabnega.
