Strah je kot zapor. Lahko se rešite.

Oddaje 07. 06. 2022, 17:37 Tadej Sadar

Strah in občutki panike so normalen odziv v nevarnih okoliščinah. Toda, če se pojavljajo brez posebnega povoda, povzročajo spremembe v mišljenju in ravnanju, slabšajo kakovost življenja in škodujejo zdravju. Anksiozne in panične motnje se lahko pojavijo že pri otrocih. Znano je da prizadenejo približno 20 % prebivalstva in delež v zadnjih letih opazno narašča. Pomembno se je torej uriti v pogumu in umirjenosti.

Zapis je iz uvoda v knjižico z naslovom Le pogum (izšla pri Celjski Mohorjevi družbi). Avtorica dr. Caludia Croos Müller, specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj je na podlagi dolgoletnih terapevtskih izkušenj razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane" (Body2Brain), način, kako prek telesa lahko poskrbimo za dobro počutje.

Strah lahko omeji razmišljanje. Kar naenkrat se lahko pojavijo težave tam, kjer bi jih brez strahu ne bilo. Jasno razmišljanje in gotovost vase lahko povsem izpuhtita. Teh tesnobnih občutkov se lahko znebite s preprostimi telesnimi vajami, s katerimi lahko vplivate na strah, paniko, razbijanje srca in druge nadležne spremljevalne pojave.

Povsem enostavno lahko preprečite strah že s tem, ko z drugo roko naredite nekaj, kar bi sicer naredili z običajno.

Telo, možgani in čustva so medsebojno povezani. Vsako doživetje predelamo in shranimo v možganih. Tudi razmišljanje in ravnanje izhaja iz možganov. Vsako delovanje možganov pa je vedno povezano z določenim čustvom. Dejanje brez čustva, pa naj bo še tako neznatno, sploh ni mogoče, saj so vse funkcijske enote v možganih medsebojno povezane z neštevilnimi živčnimi vlakni in zato vedno sodelujejo. Enkrat je močnejše območje čustev, drugič območje dejanj. Nikakor pa ni mogoče, da bi ti območji druga drugo izključevali. Zato na vaše mišljenje in doživljanje vedno vplivajo čustva in razpoloženje. Večinoma s tem nimate težav, včasih pa je to prav nadležno. Največkrat takrat, ko v vaših možganih nenadoma zavladata strah in panika.

Panika je intenziven strah. Izvira iz dela možganov, ki ga imenujemo amigdala. Nevroni v amigdali tako rekoč ponorijo in povzročijo norijo v številnih drugih delih naših možganov. Izločijo se stresni hormoni, ki razvnamejo čustveni požar velikih razsežnosti. Posledično nam začne razbijati srce, močno se potimo, lahko se začnemo tresti in celo težko dihati. Vse to nastane v hipu.

Vaja številka ena ima naslov upiranje rok v boke.

Gre za preprosto vajo. Upiranje rok v boke je vaja, ki jo lahko počnete kadarkoli in kjerkoli. Stoje, pa tudi sede. Upiranje rok v boke je prava drža za pogum. Roki, ki iščeta pravo mesto in oporo na bokih, izrabita veliko zmogljivosti v tako imenovanem motoričnem območju možganske skorje. Ko najdeta zanesljivo mesto, možganom sporočata stabilnost. Ti posredujejo sporočilo naprej v čustvene centre in tako poskrbijo za čustveno stabilnost. Drža rok spremeni tudi celotno držo telesa. Komolci so obrnjeni nekoliko navzven. Tako se razširimo in bolje ohranjamo ravnotežje. Razširi se tudi prsni koš, zato lahko bolje in globlje zadihamo. Hrbtenica se raztegne, malo se povišamo in medvretenčne ploščice so tega zelo vesele. Vse našteto - prek telesne drže - v možgane pošlje zelo veliko pozitivnih sporočil.

Vaja številka deset kaže na izrazito domiseln in inovativen pristop cenjene terapevtke Claudije Croos Müller. Naslovila jo je "menjava roke - menjava strani." Ker zahteva nekaj več truda in je tudi časovno obsežnejša, lahko sklepamo da ima tudi večji učinek.

Morda se vam bo vaja zdela malce nenavadna, a velja poskusiti. Dobrobiti so znanstveno dokazane. Če ste desničar, zamenjajte roki. Karkoli ste delali z desnico, naj prevzame levica. Odpiranje vrat hladilnika, steklenice, vodovodne pipe... Začnite s preprostimi opravili in postopno nadaljujte z zahtevnejšimi. V možganih ima namreč vsaka funkcija in vsaka sposobnost stalno mesto. Dolgotrajna vadba ali dolgotrajne navade zavzamejo svoj prostor. Ko stare navade spremenite, se možgani odzovejo s procesi preurejanja. Radiološka preiskava, pri kateri s pomočjo magnetnega polja in radijskih valov opravijo slikanje telesnih struktur pokaže, da se siva in bela substanca v možganih - potem, ko zamenjamo roki - količinsko spremenita. Menjava telesne strani z desne na levo ali obratno, torej tudi v možganih hitro povzroči preusmeritev. Ker so možgani zaposleni z zahtevno nalogo, se tako komajda zmenijo za druga področja, ki so pristojna za nadležna in moteča čustva, kot je na primer strah. Osredotočiti se morajo na nove naloge.

Torej lahko povsem enostavno in nevpadljivo preprečite strah in paniko že s tem, ko z drugo roko naredite nekaj, kar bi sicer naredili z običajno.