Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo?

Slovenija 20. 05. 2022, 10:27 Alen Salihović

9. maja smo praznovali Dan Evrope, ko smo se spomnili začetka evropskega povezovanja. Hkrati so ta dan zaznamovala nesoglasja o tem, kako naprej po koncu konference o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. O tem, kaj je prinesla konferenca o prihodnosti povezave, smo govorili v oddaji »Pogovor o«.

Po enem letu razprav na različnih ravneh je konferenca o prihodnosti Evrope prinesla 49 predlogov z več kot 300 ukrepi z različnih področij, od zdravja, okolja, odločanja v EU, zunanjega delovanja unije in gospodarstva do vladavine prava. Med predlogi sta odprava odločanja v EU s soglasjem na področjih, kot so davki, socialna varnost, zunanja politika in širitev, ter dodelitev pristojnosti predlaganja zakonodaje Evropskemu parlamentu.

"Konferenca o prihodnosti Evrope je eden največjih demokratičnih poskusov na svetu. Ker so ravno državljanke in državljani tisti, ki so lahko direktno povedali v Bruselj in Strasbourg, to pomeni institucijam, kakšno Evropo si želijo,« je povedala vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše, profesor dr. Jernej Letnar Černič pa je o konferenci med drugim poudaril: »Mislim, da je dodana vrednost te konference predvsem v procesu, da se ljudje med seboj pogovarjamo, kam gre Evropska unija. In kot kaže, je ta pogovor v zadnjem zadnjem letu dal še nekaj več. Obstajajo neka nesoglasja med državami članicami tudi v sklopu določenih institucij Evropske unije. Kako naprej? Osebno vidim to konferenco kot proces iskanja najmanjšega skupnega imenovalca.«

Evropsko poslanko Ljudmilo Novak pa veseli, da so se v razpravo vključili tudi državljani: »Ljudje imajo namreč prevečkrat občutek, da je Evropska unija, da so to institucije nekje tam daleč, da so to birokrati. V resnici smo pa Evropska unija mi ljudje, državljani.«

O odpiranju pogodb pa sta dr. Jug Jerše in dr. Letnar Černič dejala: »Ne vem, sam nisem prepričan, da je to res smelo v tako težkih časih, v katerih danes živimo v Evropski uniji, spričo energetske krize, socialne, gospodarske krize, vojaške krize, da bomo še odpirali še te pogodbe. Mislim, da je treba resno premislil. Ne pravim, da morda to ni dober korak. Sam mislim, da je treba resno premisliti ali gremo v to?« »Vendar hkrati so ravno te krize, na katere nismo bili pripravljeni, pokazale, kako veliko se lahko naredi brez sprejetih sprememb. Ker, ko sta prišla tako vojna kot covid so v bistvu pogodbe kljub vsemu omogočale, da lahko pride do hitrega odziva,« je dejal dr. Jug Jerše.

Kot so pojasnili viri pri EU, Slovenija ne nasprotuje spremembi pogodb, jo pa motijo nekateri drugi predlogi v okviru konference. Med temi izpostavljajo oblikovanje transnacionalnih list na evropskih volitvah. Sklic konvencije za revizijo pogodb EU pa je medtem podprl predsednik republike Borut Pahor. "Moja osebna želja je, da bi bil to eden od postopnih korakov k Združenim državam Evrope," je sporočil v tvitu a do tega so mnogi zadržani.