Dobro in zlo in pošast komunizma

Naš pogled | 25.05.2022, 11:29 Robert Božič

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo.

Gorje, ki so ga in ga žal še vedno doživljajo civilisti v tej vojni je nepopisno in človek umolkne ob pričevanjih in prizorih, ki se nikoli ne bi smeli zgoditi in ki jih človeštvo ne bi nikoli smelo dopustiti. Ne v Ukrajini in tudi ne nikjer drugje po svetu.

Ogled dokumentarca sproža številna vprašanja in gledalca sili, da zavzame stališča. Jasno podčrta, in slika, kako hitro lahko človek, ki je manipuliran in zaveden, vsakega na drugi strani doživlja kot grožnjo, kot tistega, ki ga je treba pokončati.

Bolan um

Vsakemu normalnemu človeku je že dolgo jasno, da za vsem skupaj stoji bolan um, ki je žal um človeka, ki drži prst na sprožilcu jedrske katastrofe in se ga zato vsi bojijo.

Ne smemo pa si zatiskati oči, da je ta um osamljen. Za njim namreč stoji skupina, ki na tak ali drugačen način to zlo poganja in ki na socializmu in komunizmu lasten način še vedno vzdržuje strahovlado, ki se jo vsi, ki smo živeli v dobi socializma in komunizma še zelo jasno spomnimo in zavedamo.

Resnici je treba pogledati v oči

»Resnici je treba pogledati v oči in sprejeti, da je nekdo, ki te sovraži. Da obstaja sosed, ki te sovraži,« je pred tednom dni opozorila Ukrajinka, Marijina sestra Marta Meško, ki smo jo gostili v večeru dobrote in solidarnosti z ukrajinskimi ljudmi, v katerem ste naše poslušalke in poslušalci zbrali več kot 70.000 EUR darov. Prav te dni Misijonsko središče Slovenije pošilja pošto za nakazilo. Iskrena hvala za vašo dobroto.

Vsi se še spomnimo Putinovega govora na začetku invazije, iz katerega je bilo razumeti, da Ukrajinci sploh ne obstajajo, da so to pravzaprav Rusi in da je cilj te operacije osvoboditev teh ljudi, ki jih v Ukrajini zajedajo »nacisti«.

In če vse to sprejema z mediji zaveden ruski narod, ki ga kljub trem desetletjem tranzicije še vedno nadzira pošast komunizma, pa je toliko bolj nerazumljivo, kako lahko take ideje sprejmejo in celo ponotranjijo ljudje, ki že dolga leta okušajo svobodo in demokracijo in so, pred desetletji sami bili priča zlaganosti socializma.

Vsako nasilje zavržno in nesprejemljivo

»To sovraštvo je zlo, ki je usmerjeno proti človeku, proti njegovemu dostojanstvu ... To kar se s to vojno dogaja, je nadaljevanje genocida, je ubijanje Ukrajine in vsega, kar je z Ukrajino povezano... Hvala Bogu, da zdaj veliko ljudi po svetu to razume, nas podpira in nam želi dobro,« pravi Ukrajinka s. Marta Meško, ki skupaj s sosestrami skrbi za koordinacijo razdeljevanja pomoči v širši okolici kraja Remeta v Ukrajini. Skupaj s prostovoljci spremljajo val beguncev in pomagajo tisoč petsto ljudem, ki so pribežali in našli gostoljubje pri tamkajšnjih prebivalcih.

Zlo je zlo in ne moremo in ne smemo ga drugače poimenovati. Zelo jasno se moramo tudi zavedati, da lahko hitro postanemo žrtve tega zla tudi sami. Najprej tako, da se pustimo manipulirati, kar v drugem koraku skoraj vedno vodi v to, da postanemo še soudeleženi.

Socialna omrežja so polna takih manipulacij. Zato vabim k previdnosti, predvsem pa, da si ogledate dokumentarec Bitka za Kijev, in vsi skupaj kot družba ozavestimo, da je vsako nasilje zavržno in nesprejemljivo. In so taki tudi rezultati, ki jih tako nasilje prinaša.