Jože Bartolj
Andrej Jerman
Helena Križnik
Rok Zaletel (foto: Nataša Ličen )
Rok Zaletel | (foto: Nataša Ličen )

Alkohol: Prepogosto se sliši: »Ta ga pa dobro nese!«

30.11.2021, 15:58 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo tokrat govorili o alkoholu, ki je v teh časih, pa tudi sicer v Sloveniji, vedno aktualna tema. Kako se spopasti z odvisnostjo, kako se naučiti reči ne? Naš gost je bil Rok Zaletel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pogovor (tokrat na daljavo) je vodila Tanja Dominko.

Bolje preprečevati kot zdraviti

»Odvisnost od alkohola se ne zgodi kar čez noč. V Sloveniji je tveganje, da lahko pride do odvisnosti od alkohola, precej velika. Skoraj polovica prebivalcev v Sloveniji pije čez tiste meje, ko govorimo, da je tveganje še majhno (čezmerno pitje). Naš projekt SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) je pred petimi leti poskušal nagovoriti ravno te ljudi, ki pijejo čezmerno, a zasvojenosti pri njih ni zaznati: tiste, ki živijo »običajno slovensko življenje«, pa se niti ne zavedajo, da lahko to njihovo pitje predstavlja kakšno težavo v bodoče. V osemnajstih lokalnih okoljih po Sloveniji smo lahko pilotno preizkusili različne pristope, ki so v tujini že vpeljani in so učinkoviti. Tako ljudem pomagamo nagovoriti njihove vzorce pitja, pomagati pri spremembi, izboljšati njihovo počutje, zdravje, odnose v družini in tudi konkurenčnost na trgu dela. Izkazalo se je, da ta pristop deluje.«

Če pri sebi zaznavate težavo s pitjem alkohola, se najprej obrnite na osebnega zdravnika. Možnosti, da te poti ne prehodimo sami, je kar nekaj.

Ni težava v alkoholu, ampak v našem odnosu

»V Sloveniji imamo mokro kulturo, za katero veljajo nekatere lastnosti: alkohol je enostavno dostopen, lahko ga dobimo oz. se ponuja kjerkoli. Vzorci pitja se prenašajo iz roda v rod, do njega imamo precej nekritičen odnos, pogosto se spodbuja pitje (npr. ob rojstnih dneh), alkohol je močno vpet v kulturo in dogajanje. Pesniki nagovarjajo pitje, nazdravljanje, slavijo vino itn.. Zelo smo veseli, da smo posredno in neposredno v Sloveniji nagovorili preko 50.000 ljudi. Preko lokalnih okolij in strokovnjakov smo nagovorili več kot 22.000 oseb, preko 4.000 se jih je obravnavalo, spodbujalo, da bi poskušali urediti svoj vzorec pitja in pri več kot 900 osebah smo bili uspešni. Zastavili smo si precej nižje številke, vendar smo to našo ocenjeno vrednost … še bolj pomembno je, da smo uspeli več kot 300 strokovnjakov usposobiti za ta kratek ukrep, kjer ga lahko in ga uporabljajo tudi po izteku formalnega dela izvajanja pristopa.«

Mora biti druženje, praznovanje res povezano z alkoholom?
Mora biti druženje, praznovanje res povezano z alkoholom? © Wil Stewart / Unsplash

Želijo nagovoriti predvsem tiste, ki sami zase ne mislijo, da pijejo čezmerno

»Taki, ki imajo resne težave glede pitja alkohola in razvit sindrom odvisnosti, potrebujejo resno zdravljenje. Odvisnost je bolezen, ki potrebuje obravnavo v zato ustreznem okolju. Včasih je tudi en pogovor dovolj. Nagovoriti smo želeli (in to nam je tudi uspelo) predvsem take ljudi, ki sami pri sebi niti ne vejo, da pijejo čezmerno. To so običajni, funkcionalni odrasli, ki imajo urejeno življenje, hodijo v službo, na rekreacije, po teh hobijih pa z družbo zavijejo v lokal in spijejo tri pive. Zagotovo nam je to dobro poznana zgodba. Pri teh osebah se morda posledice takega pitja še ne kažejo na zdravju ali odnosih, vendar mi na podlagi podatkov vemo, da jim bo to na srednji ali dolgi rok škodilo. Kot bi nastavili mrežo in skušali ujeti osebe, preden bi padli v prepad ali brzice, ki bi jim zagotovo škodile. Take intervencije so precej krajše in ugodnejše za družbo in za posameznika. Ko se enkrat začne zdravljenje, je zadeva že ušla izpod nadzora.«

Kar se tiče alkohola, naj bo stališče: tem manj, tem bolje, najbolje nič

»Preprečimo možnost, da sploh alkohol pride do tistega, ki ima večjo nagnjenost k temu, da razvije zasvojenost, pa smo rešili situacijo. Govorimo o idealnih razmerah. O zasvojenosti govorimo, kadar neko vedenje ali vnos neke snovi za telo, za posameznika predstavlja nekaj, kar nujno rabi, o tem vsak dan razmišlja ali v odsotnosti te snovi človeka pripelje do abstinenčne krize (odtegnitvenega sindroma). Danes ljudje doživljamo veliko stisk in te stiske si lajšamo na zelo različne načine. Ljudje si različno pomagamo v takih situacijah oz. nekateri si sami sploh ne morejo pomagati. Potrebovali bi pomoč bližnjih, prijateljev, družine, morda pa celo koga, ki je bolj podučen v teh tehnikah, da podpre posameznika. Kadar smo v taki stiski, skušamo to stisko lajšati. Na žalost mnogi posežejo po bližnjicah, ki niso dobre: alkohol, kakšna druga kemična snov ali vedenje. Najbolj pogosta nekemična odvisnost v Sloveniji je delo. Slovenci zelo hitro delo najdemo kot izgovor, da se nam ni treba ukvarjati s stvarmi, ki so celo bolj pomembne. Če imamo težave v odnosu doma, v družini, se bomo zatekali k delu, da bomo iskali neko uteho v tem, kjer sem dober. Nekemična odvisnost v novi realnosti, ki pesti tako mlade kot odrasle, je zasvojenost z ekranom. Zavedati se moramo, da pogosta raba ekrana še ne pomeni nujno zasvojenosti. V službah delamo veliko za ekranom. Če to lahko ustrezno izklopimo, ko pridemo domov in se posvetimo partnerju, otrokom, staršem, to ni težava.«

Stopamo v december. Tu je izziv za poslušalce, naj preverijo, kako je lahko veseli december vesel tudi brez pitja alkohola. Naj vstopijo v novo leto trezno. Vsem poslušalcem bi zaželel miren advent. Želim, da se preizkusite tudi v tem vidiku, da rečete ne alkoholu in ja druženju v zdravem okolju.

Alkohol je najbolj pogosto uporabljena legalna droga v Sloveniji

»Kamorkoli se pripeljemo (gostilna, bife, bencinski servisi, trgovina …) lahko do alkohola dostopamo neomejeno. Tudi v domovih. Mladi najpogosteje kot prvi stik z alkoholom navedejo ravno dom. Ne v smislu tega, da poskusijo pri starših malo penice pri pivu, ko so stari 5 let, ampak v času, ko pridejo v dobro odraščanja, raziskovanja, pogosto starši že pred polnoletnostjo otrokom omogočijo pitje alkohola. Tu družba kaže svoje pomanjkljivosti.«

Naša družba rada sili ljudi k pitju alkohola

»Pred časom sem se pogovarjal z znancem, ki se je odločil, da bo prenehal piti. Delal je v dejavnosti, kjer je pivo prisotno v delovnem času v delavnici. V neki fazi je rekel, da ne bo več pil. Edino, kar je prepričalo kolege, da ga niso silili in ga zaznamovali glede tega, je bila njegova laž, da ima hude zdravstvene težave in ne sme več piti, ker bi mu to močno škodilo. Alkohol je res v določenih okoljih družbena norma. Pogosto se sliši: »Ta ga pa dobro nese.« Kot bi bila to vrlina. Dokler neko pitje ne predstavlja hude težave za okolico, je naš odnos do tega sprejemljiv, češ, »par pirov spije, pa govori dobre šale, celo zapoje, zapleše, kašna faca je Težava nastopi, ko to pitje predstavlja težavo za okolico. Takrat ga ta ista družba, ki je tej osebi točila alkohol, zavrže. S tako osebo se noben ne želi več ukvarjati.«

Pričevanje poslušalca Igorja: Bil sem totalen alkoholik. Ko nehaš piti, se zelo težko vrneš v družbo. Pivski prijatelji te zapustijo, drugi nate gledajo čudno, ponujajo kozarček. Ta toleranca do pitja je v naši družbi zelo pereča.

Starši bodimo otrokom zgled - tudi ko gre za alkohol

»Zakaj mladi začenjajo? Ponavljajoči se vzorec v družini je en razlog. Tu lahko veliko naredijo starši z enostavnimi ukrepi: da sami spremenijo svoj pivski vzorec, da alkohola ni doma, da otrok ne vidi starša, da bi kdaj po popiti pijači sedel za volan in se nekam odpeljal. Prav je, da otroci vejo, zakaj bo mama peljala domov. Ker je oče spil pivo. Da so to jasno sporočane informacije. Pomembno je, da se izvršuje zakon, da se mladoletnikom ne toči, prodaja alkohola. Če vprašamo mlade, bodo povedali, da lahko sami kupijo alkohol, ker se njihove starosti ne preverja povsod. Mladi v Sloveniji pijejo veliko. Nasplošno Slovenci pijemo nad povprečjem v EU, kar 11 litrov čistega alkohola na leto za starejšega od 15 let, ampak tudi mladi se hitro učijo. En razlog je vrstniški pritisk gremo ven, bomo nekaj spili, kdo bo prinesel alkohol?«). Tu moramo opolnomočiti mlade, da je njihova volja in izbira pomembna, da lahko rečejo ne in to ne bi smelo vplivati na odnos, ki ga ima njihova okolica na njih. Od mladih je težko pričakovati, da bodo razmišljali, da če bodo toliko pili, bodo imeli na stara leta raka na prostati (moški) ali prsih (ženske), ki sta pogosta raka, ki ju povezujemo s pitjem alkohola. To mladih ne zanima.«

Težko je razumeti, da človek vidi, da mu alkohol škodi, a še kar vztraja pri pitju.
Težko je razumeti, da človek vidi, da mu alkohol škodi, a še kar vztraja pri pitju. © Arpad Spodni / Unsplash

Med epidemijo se pije več, stiske so pogostejše

»Na NIJZ ves čas poteka stalna raziskava, v kateri se preverja življenjski slog prebivalcev Slovenije. Zanimivo je, da je od 8 do 14 % oseb v raziskavi povedalo, da pije več kot pred epidemijo. Pitje alkohola se je iz lokalov preselilo v domove. Na žalost policija pove, da obravnava več primerov nasilja v družini, delež nesreč ljudi pod vplivom alkohola se povečuje. Epidemija, zaprtje določenih dejavnosti ima svoje prednosti, vendar če gledamo celokupno, je ta stiska razgalila marsikatere težave, izzive, ki smo jih ljudje imeli, pa smo se z njimi soočali na neustrezen način (tudi z alkoholom).«

Vabljeni k poslušanju Svetovalnice.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica
Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika) Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika)

Slovenska birma v Buenos Airesu

Vrhunec obiska škofa Antona Jamnika pri rojakih v Argentini sta bili slovesnosti svete birme v Lanusu in Slovenski hiši, pri katerih je bilo 22 birmancev. Obe slovesnosti sta bili skrbno ...