V povprečju na leto Slovenec popije 11 litrov čistega alkohola

Svetovalnica | 22.04.2021, 11:57 Mirjam Judež

Kaj pomeni odgovorno pitje alkohola? Večina si predstavlja, da nekaj spije in potem ne vozi ali se dogovorijo, da bo vozil tisti, ki ni pil. Odgovorno pitje bi bilo lahko tudi, da se ga dotični ne napije preveč … Je res potrebno nazdravljanje z alkoholom? Bi lahko namesto s šampanjcem novemu letu nazdravili s kozarcem domačega soka? Marsikdo si tega ne predstavlja, ampak gre! V Svetovalnici smo na Dan brez alkohola gostili Roka Zaletela z NIJZ: »Nobene znanstvene razlage ni, ki bi pritrjevala, da je pitje alkohola kakorkoli koristno. Vsako pitje alkohola predstavlja tveganje, priporočam čim manj alkohola, nič alkohola pa je najpametnejša izbira.« Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Slovenija ima dolgo tradicijo pitja alkohola, imamo vinorodne kraje in veliko ljudi, ki so odvisni od pridelave alkoholnih pijač

»Slovenija je s tega vidika zelo specifična. Po porabi alkohola smo nad evropskim povprečjem. Na leto Slovenec, starejši od 15 let, v povprečju popije 11 litrov čistega alkohola. V Sloveniji se vzorci pitja prenašajo iz roda v rod, otroci se učijo dobrih in slabih navad, razvad. Alkohol je zelo dostopen, mladi ga najpogosteje dobijo doma, saj je vključen v kulturo in običaje.«

Moramo res vsako praznovanje zaliti z alkoholom?

»Vsako praznovanje je pomembno, je pa v Sloveniji na žalost tako, da vse pomembne dogodke, praznovanja zapeljemo tudi z alkoholom, naj si bo to rojstvo otroka, kar je nekaj najlepšega, fantovščina, dekliščina, okrogle obletnice … Veliko je bilo primerov, ko je zaradi opitosti prišlo do nesreč ali pa se dotični, dotična celo ni spomnil(a), kaj se je dogajalo. Na praznovanjih se ne nazdravlja z vodo, sokom, ampak dvignemo kozarce z rujno kapljico.

Zdaj je priložnost, da razmislimo o tem in tudi kaj spremenimo. Odkar delam na projektu SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola), moram reči, da sem začel veliko razmišljati o pitju alkohola. Imam dva otroka, novo leto ne praznujemo več s kozarčkom penine in zato praznovanje novega leta ni nič slabše.«

Vsako pitje predstavlja tveganje

»Manj tvegan pivec, ki bo spil dve pivi in pol, bo čutil posledice na svojih zmožnostih, lahko bo povzročil prometno nesrečo. Lani, ko je bilo zaradi epidemije prometa zelo malo, je bilo z alkoholom povezanih smrtnih žrtev kar 27 žrtev. Te stvari bi lahko preprečili, če oseba za volanom ne bi pila.«

Pri alkoholu v prometu smo Slovenci naredili korak naprej

»Pomembno vlogo pri tem igrajo mediji, ker o prometu in alkoholu skoraj izključno poročajo negativno. Poleg rednih preventivnih programov so še druge medijsko dobro pokrite akcije, namenjene tudi mladim. Pridružili smo se tudi postni akciji Karitas 40 dni brez alkohola in spodbujali ljudi, naj malo razmislijo glede svojega vedenja. Tu se je kar veliko naredilo. Danes, ko obeležujemo Dan brez alkohola, spodbujamo, bi se mu lahko vsaj en dan na leto odpovedali.«

V času epidemije se je povečalo pitje alkohola

»Zakaj ljudje pijejo? Da se počutijo bolje, sprostijo, nekateri bi priznali, da s tem lajšajo stisko. Stanje, v katerem smo, bi lahko imenovali sindemija, ko ne gre le za bolezen virusa, ampak tudi posledice, ki jih neko tako stanje prinaša. Tu je težava duševnega zdravje. Že več kot leto dni imamo čas neke negotovosti, ukrepi omejujejo socialne stike, po nekaterih podatkih je cca. 300.000 gospodinjstev enočlanskih in če bi ljudje upoštevali vse ukrepe, bi bili zelo sami. Obstajajo digitalni načini za povezovanje, ki pa ne morejo nadomestiti pristnega stika. Osamljenost, tesnoba, negotovost so neka stanja občutja, ki jih je potrebno lajšati in ljudje prej posežejo tudi po alkoholu, ker jih na kratek rok sprosti, se je pa treba zavedati, da ko učinki alkohola minejo, tudi občutki minejo, problem pa ostaja.«

Alkohol in sladkor dajeta podobne občutke

»Vzorcev nagrajevanja se učimo od malih nog. Če boš priden, boš dobil nekaj, kar je sicer škodljivo. Če zaužijemo preveč sladkorja, to škodi zdravju. Vemo, da alkohol škodi zdravju, a predstavlja neko nagrado. Slišal sem, da se je nekdo odločil za 40-dnevni post, na koncu pa ga je zalil z alkoholom. Sladkor sproža zelo podobno reakcijo v možganih kot psihoaktivne snovi. Da nam neko zadovoljstvo, ljudje smo od sladkorja zelo podobno zasvojeni kot od drugih stvari.

Kako najbolje vzgajati otroke? Pri otroku naj bi spodbujali predvsem samozavest, zavedanje, da njegove odločitve, dejanja nosijo neke posledice, da se zna odločati zase, da ne pade pod prevelik vpliv. Kar se tiče nagrade, je najlažje otroku kupiti čokoladico. Zakaj ne bi bili starši bolj iznajdljivi, ga (ko bodo razmere spet dopuščale) peljali na kakšno predstavo, v živalski vrt?«

Kako razvijati zdrave navade pitja alkohola in jih prenašati na otroke?

»Tu moramo biti precej previdni. Kozarec ob nedeljskem kosilu z vidika zdravja predstavlja majhno tveganje. Je pa to nek vzorec, ki ga bo otrok ponotranjil in verjetno prenesel naprej. Zagotovo pa naj starši alkohola nikdar ne ponujajo otroku. Meja 18 let za prodajo, strežbo alkohola ni naključna. Če bi upoštevali izključno zdravstveno znanost, medicino, bi to mejo postavili še višje. Alkohol ne deluje na otroka le z vidika življenja, vpliva tudi na otrokove možgane. Študije so pokazale, da so možganske funkcije otrok, ki ne pijejo, precej bolj razvite kot pri tistih, ki so začeli zgodaj piti. Do 30. leta se te možganske funkcije še razvijajo.«

Od prodaje, pridelave alkohola v Sloveniji je odvisnih preveč ljudi

»Država namenja veliko sredstev za promocijo slovenskih vin, po drugi strani pa podpira akcije za preprečevanje pitja alkohola. Jasno bi izpostavil, da se tu ne gre v boj proti ljudem, ki trdno delajo za svoje življenje (vinogradniki), temveč za to, da se uredi posameznike, ki imajo zaradi pitja težave, da ti izberejo odločitev, ki bo na srednji, kratek rok izboljšala kakovost življenja.«

V Sloveniji prekomerno pije kar 43 % ljudi, ti ljudje imajo družine, lahko si predstavljamo, kako velik delež čuti posledice pitja alkohola.

Ni družine, ki ne bi imela v bližnji skupnosti izkušnje zaradi čezmernega pitja ali celo alkoholizma

»Na NIJZ precej podrobno spremljamo življenjski slog prebivalcev in ugotavljamo, da se je visoko tveganje opijanja v petih letih celo povečalo, so se pa znižale bolezni, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, ampak ne statistično značilno. Opažamo, da je stabilen trend, kar se tiče prometnih nesreč zaradi alkohola, povečala se je poraba alkohola med ljudmi, starimi 15 let in več.«

Podatki pitja pri mladini so zaskrbljujoči

»Tudi na tem področju izvajamo redne obdobne raziskave. Eno vprašanje se je glasilo: Ali ste bili v življenju že vsaj dvakrat opiti. Sedmina 15-letnikov in četrtina 17-letnikov pije tedensko. To so številke, ki dajo misliti. Fantje pijejo več kot dekleta, pri NIJZ in preventivi se trudimo, da bi spodbujali enakost v zdravju. Tukaj se razlike med spoloma zmanjšujejo, a ne na način, da bi fantje zmanjševali pitje, ampak dekleta pijejo več …«