Slavi Košir
Jakob Čuk
Andrej Šinko
Bodimo preudarni in odgovorni tudi v odnosu do alkohola (foto: sopa.si)
Bodimo preudarni in odgovorni tudi v odnosu do alkohola | (foto: sopa.si)

Smo mokra kultura. Kaj to pomeni?

29.04.2021, 18:00 Nataša Ličen

Projekt SOPA, Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, je razvojno aplikativen projekt, ki se je začel leta 2016 in se zaključuje letos. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, od leta 2018 se pilotno odvija v 18 lokalnih okoljih po Sloveniji, med njimi tudi v Celjski regiji, v Laškem, Brežicah in Sevnici.

Projekt je v oddaji »Via positiva« opisala Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja, predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje, z Območne enote Celje, območna odgovorna oseba za projekt SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola.

Kaj je program SOPA vnesel v slovenski prostor?
Če želiva govoriti o rešitvah morava poslušalcem najprej orisati problem. Verjetno marsikdo ve, da ga Slovenci radi »skrnemo«. Malo manj pa nas ve, da v Sloveniji alkohol predstavlja velik javno-zdravstveni problem. Namreč skoraj polovica (natančneje 45 %) odraslih prebivalcev, starih 25–64 let, pije čezmerno (torej presega dnevne meje manj tveganega pitja alkohola ali se je vsaj enkrat v letu opije). Se pa tega tudi ne nujno zaveda. V Sloveniji namreč, ko skupaj slišimo besedi alkohol in problem, večina pomisli na alkoholizem in težave, ki jih imajo posamezniki z razvitim sindromom odvisnosti od alkohola. Vendar pa omenjeni odstotek 45% ne govori izključno in samo o pivcih, ki se soočajo s to boleznijo. Večji delež pivcev v Sloveniji je tako imenovanih tveganih ali škodljivih pivcev, ki s svojim vedenjem škodijo sebi, nekateri tudi drugim, in tega nujno niti ne vedo.

   Brezplačna telefonska številka za psihološko podporo 080 51 00.

Smo mokra kultura, kaj to pomeni?
Slednje pomeni, da se odnos do pitja alkohola prenaša iz roda v rod (po domače, kar se Janezek nauči, to Janez zna). In verjetno se bodo poslušalci z mano strinjali, da se veliko vzorcev, ki jih prinesemo iz družinskega okolja, niti ne zavedamo, vanje ne podvomimo, vsaj ne dokler nas kateri izmed njih ne udari malo močneje po glavi, prstih, denarnici. Slednje drži tudi za prenesene vzorce pitja alkohola. Pa da ne obesimo vsega le na naše družine, vabim poslušalce, da skupaj pogledamo v prostor in družbo v kateri živimo. Da smo del mokre kulture se namreč kaže tudi v tem, da je alkohol pri nas zelo lahko dostopen (dobimo ga tako rekoč povsod, težko najdemo prodajalno ali restavracijo, ki ga ne bi imela na svojih policah, običajno pa ga imamo tudi doma in tudi če ga sami ne pijemo pogosto občutimo nekakšno nelagodje, če ga nekako ne ponudimo obiskom). Alkohol je v naši družbi tudi močno zažet v našo kulturo in običaje (je prisoten tako rekoč ob vsaki priložnosti, pa naj se gre za veselje ali žalost, rojstvo ali smrt, in vsa praznovanja vmes, opevan ga v narodni glasbi, tudi pesmi s katero se kot narod najbolj identificiramo-naši himni). Slovenci smo do pitja alkohola posledično izredno nekritični, le tega celo spodbujamo, vse dokler se ne razvije odvisnost od alkohola. Takrat pa te posameznike močno stigmatiziramo ter jih, tako rekoč porinemo na rob (v narekovajih) še za istim šankom, ob tem pa se niti ne zavedamo, da morebiti naši pivski vzorci pitja prav v enaki meri odpirajo možnosti, da se tudi sami znajdemo v enakem položaju.

Dovolimo si koristiti pomoči, ki so nam na voljo. Nismo sami.

V Sloveniji prav tako slabo prepoznavamo kaj posledice zaradi pitja alkohola sploh so, oz. kot posledice povezane s pitjem alkohola najprej pomislimo na posledice alkoholizma (npr ciroza jeter, razpad družine, izguba službe, smrt). Pa se za trenutek vprašajmo: kaj je pravzaprav »maček« po pripiti noči (glavobol, šibkost telesa, slabost, razdražljivost in slabo psihično počutje). Gre namreč za posledico zastrupitve telesa. Posledice pitja, ki jih čutimo, ko maskirajoči psihoaktivni učinki alkohola v možganih poidejo in se nam tako povrne razsodnost in stik s telesom. Če smo se kdaj zastrupili s hrano, smo se počutili zelo podobno, pa nismo niti pomislili, da bi to isto hrano še zaužili, temveč smo jo kaj hitro zavrgli. Pri pitju alkohola pa zaradi ugodnih učinkov, ki so kratkotrajni, nekako zanemarimo posledice, ki pa so lahko tudi dolgotrajne (npr. pojav bolezni ali če se nam pripiti prometna nesreča). Novejše raziskave namreč kažejo, da varne količine alkohola ni ter da z vsako popito alkoholno pijačo že tvegamo škodo na svojem zdravju. Alkohol namreč vpliva na skoraj vsak organ v našem telesu. Tvegano in škodljivo pitje pa je vzročno povezano z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami, tveganje za raka pa je za večino ljudi prisotno že ob pitju manjših količin alkohola. Vendar pa se posledice škodljive rabe alkohola lahko kažejo tudi na drugih ravneh npr. v večji konfliktnosti in težavah v medosebnih odnosih ali na delovnem mestu, zmanjšani delovni učinkovitosti, poslabšanju finančnega stanja, tudi duševne težave pri bližnjih, npr. pri otrocih (in še bi lahko naštevali). Posledice škodljive rabe se odražajo tudi na ravni družbe. Ocena stroškov, povezanih s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2012–2016 v povprečju znašala 228 milijonov € letno. Za primerjavo: s trošarinami od prodaje alkohola dobimo v državno blagajno niti ne polovico tega (cca. 103 mio €). Slovenija je po porabi alkohola v evropskem in svetovnem vrhu. V povprečju je prebivalec Slovenije star/-a 15 let ali več, v letu 2019 spil/-a 11 L čistega alkohola, v količinah popitih alkoholnih pijač je to kar 91 L piva in še 48 L vina ter 3 L žgane pijače na prebivalca na leto. Ob tem je treba poudariti, da govorimo le o registrirani porabi in oceni količin popitih alkoholnih pijač če bi alkohol pil prav vsak Slovenec. Glede na to, da čezmerno pije slaba polovica Slovencev, lahko ocenjujemo, da so torej količine popitih alkoholnih pijač pri teh osebah v resnici znatno večje. Posledično nas ne more presenetiti podatek, da smo v svetovnem in evropskem vrhu tudi po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola. (Vsak dan se zaradi alkohola zabeleži 10 novih hospitalizacij, zaradi razlogov povezanih izključno z alkoholom pa umreta najmanj 2 osebi na dan.)

Žal ne poznamo dejstev in resnic ob prekomernem pitju
Žal ne poznamo dejstev in resnic ob prekomernem pitju © sopa.si

V projektu SOPA – skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, si prizadevamo zajeziti tvegano in škodljivo pitje, značilno za skoraj polovico Slovencev, in s tem zmanjšati negativne posledice, povezane s pitjem alkohola. S tem namenom smo preko 400 izvajalcem in strokovnjakom s področja zdravstva, sociale, nevladnih organizacij in zaposlovanja ponudili dodatna znanja in kompetence za prepoznavo tveganih in škodljivih vzorcev pitja pri posamezniku, osveščanje o alkoholni problematiki ter nudenju virov pomoči. Strokovnjakom v zdravstvenih domovih in centrih za socialno delo pa tudi znanja in kompetence za svetovanje ter podporo ob spremembi teh vzorcev pitja. Ob navedenih smo za izvajanje svetovanja za opuščanje čezmernega pitja alkohola usposobili tudi 138 zdravstvenih delavcev s področij drugih specialnosti kot so kardiologija, ginekologija, gastroenterologija, onkologija in otorinolarigologija ter urgentna, transfuzijska in dentalna medicina.

Čezmerno pije skoraj polovica Slovencev. Smo med njimi? Lahko preverimo in še pravi čas izberemo boljše alternative. 


O alkoholu je treba govoriti na načine, ki ne odvrnejo (ki še dodatno ne utrjujejo tabuje in stereotipe), kako ste tu uspeli v SOPI?
V SOPI si želimo, da bi ljudje pogovor o alkoholu in vzorcih pitja v Sloveniji razumeli za prav tako pomembnega za zaščito lastnega zdravja kot je to npr. pogovor o zdravi prehrani ali telesni vadbi. Med Slovenci je namreč tema o pitju alkohola še vedno močno tabuizirana, osebe pa na vprašanje o popitih količinah alkohola strokovnjaku velikokrat ne podajo resničnih odgovorov v strahu, da bodo zaradi tega bili drugače obravnavani ali celo etiketirani z odvisnikom. Slednje je prav tako posledica slabe osveščenosti Slovencev o tej bolezni. Predvsem to, da je odvisnost bolezen, kot katera koli druga, da se ne razvije čez noč, predvsem pa, da se človek zanjo ne odloči. V Sloveniji namreč veliko veliko ljudi odvisnost še vedno razume kot nekakšno psihološko šibkost posameznika ter da so za razvoj odvisnosti dovzetni le določeni posamezniki, pa temu ni tako. Odvisnost lahko razvije prav vsak izmed nas in to ravno preko ponavljajočih se tveganih in škodljivih vzorcev pitja, ki jih v Sloveniji tako široko sprejemamo. V primerjavi z odvisnostjo te vzorce lažje spremenimo ter se tako še pravočasno zaščitimo, ne le pred odvisnostjo temveč tudi pred mnogimi drugimi negativnimi posledicami, ki jih taki vzorci pitja prinašajo. Strokovnjaki v zdravstvenih domovih in centrih za socialno delo pa nam lahko ob tem nudijo tudi oporo. S posameznikom preko pogovora na neobsojajoč način, v partnerstvu, raziščeta kašni so njegovi vzorci pitja in možnosti za spremembe, ki bi bile najbolj v skladu s posameznikom, njegovim načinom življenja in željami zase. Skupaj raziščeta tudi zdrave alternative, ki so posamezniku blizu, strokovnjak pa osebi nudi tudi podporo in motivacijo, ki jo vsi potrebujemo ob morebiti podrtih načrtih. Pomembno je, da v slovenskem prostoru detabuiziramo temo alkohola in s tem vsakemu posamezniku nudimo prostor, v katerem si dovolijo sami z dostopnimi informacijami ali v pogovoru s strokovnjakom poiskati zdrave alternative.

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja
Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja © Nataša Ličen

S tem namenom v sklopu projekta vsako leto obeležujemo tudi Dan brez alkohola, ki ga izvajamo letos tretjič. Pokrivamo 9 regij v Sloveniji, letos v prilagojeni obliki preko prenašanja ključnih sporočil in informacij o problematiki alkohola v Sloveniji – s pomočjo lokalnih medijev. Na ta dan želimo predstaviti javnosti naše aktivnosti ter se pogovoriti o zdravih življenjskih izbirah. Javnosti želimo nuditi informacije o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi, o posledicah čezmernega pitja, in se pogovoriti tudi o tem kako vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola. Zdi se nam namreč pomembno osveščati javnost o tej temi, sploh v tem času, ko tveganja vedenja, povezana tudi s pitjem alkohola, naraščajo. In želimo, da bi imeli v Sloveniji vsaj en dan zagotovo brez alkohola.

Kako lahko uspemo in prekinemo tradicijo - ki se vleče iz roda v rod - slabih navad na področju pretiranega pitja oz. nepravilnega odnosa do alkohola?
Tradicija, še posebno iz roda v rod, se prenaša z zgledom. Velikokrat slišimo, da so otroci kot spužve, posrkajo tudi tisto, kar si mogoče ne želimo. Zato je pomembno, da se v prvi vrsti odrasli zazremo vase. Pogledamo na svoje pivske navade kritično, a neobsojajoče. Zavedajmo se, da smo vsi del mokre kulture in smo zato velik del svojih vzorcev prevzeli nekako avtomatično. Sedaj pa imamo možnost in priložnost, da se o tem zase in za bližnje tudi zavestno odločimo. Zatorej ocenimo, kakšen je naš pivski vzorec, koliko alkohola popijemo, vprašajmo se zakaj posegamo po alkoholu in ob katerih priložnostih. Ali so prisotne že kakšne posledice, ki si jih morda zanikamo. Ob tem nam lahko pomagajo informacije, ki smo jih danes slišali, veliko več pa lahko poslušalci najdejo tudi na naši spletni strani www.sopa.si. Preko kviza na spletni strani se lahko preizkusimo v poznavanju dejstev o alkoholu, zbrane pa so tudi vse kontaktne informacije možnih virih pomoči po Sloveniji.
Na strani www.sopa.si lahko preko kratkega anonimnega vprašalnika zase pridobimo grobo oceno svojega pivskega vzorca, ki nakazuje, kje se gibljemo glede na meje tveganega pitja alkohola. V kolikor prepoznamo, da si svoj vzorec želimo spremeniti, ne pozabimo, da imamo strokovnjake, ki nam lahko ob tem pomagajo, z nami raziščejo zdrave alternative, ki bodo ustrezale nam in našemu življenjskemu stilu. Pomembno je torej, da se informiramo, saj se le s pravimi informacijami lahko odločamo v svoje dobro in dobro naših bližnjih. Prevetrimo kaj mislimo in vemo o alkoholu. Odprimo temo o alkoholu tudi z našimi bližnjimi, svojci in prijatelji. Podelimo informacije, ki smo jih slišali danes ali jih prebrali na spletni strani www.sopa.si. V slovenskem prostoru je namreč še vedno prisotnih mnogo mitov o alkoholu, ki dokazano ne držijo, pa se ti še vedno prenašajo med ljudmi, tudi iz roda v rod.

Pozorno si oglejte napisano in skušajmo delovati odgovorno.
Pozorno si oglejte napisano in skušajmo delovati odgovorno. © sopa.si

Covid, duševne stiske in alkohol?
V trenutnih razmerah se je pojavilo tudi ogromno novih mitov, vezano na alkohol kot so, da pitje alkohola uničuje novi koronavirus, da pitje alkohola spodbuja imunost in odpornost proti virusu. Nič od tega ne drži. Resnica je ravno nasprotna. Pitje alkoholnih pijač med mnogimi drugimi negativnimi učinki poveča na primer tudi tveganje za nastanek sindroma akutne dihalne stiske, ki je eden najtežjih zapletov COVID-19. Že nekaj časa tudi vemo, da alkohol škodljivo vpliva na vse vidike imunskega odziva organizma in zmanjšuje našo odpornost na širok spekter patogenov, vključno z virusi in bakterijami. Tako pri virusnih okužbah alkohol lahko celo poveča dovzetnost za okužbo, ne le za Covid temveč tudi za npr. pljučnico in prispeva k težjemu poteku bolezni, tudi tistih bolezni s katerimi smo se morebiti borili že pred okužbo. Dejstvo, ki je manj znano, a vendar zelo pomembno pa je tudi, da na naš imunski odziv negativno vplivajo že manjše količine alkohola ter tako povečajo tveganje za okužbe in bolezni.

V teh časih, ko mnogi zaradi negotovosti lahko doživljamo stisko, pa je še toliko več razlogov, zakaj pitje alkoholnih pijač ni dobra izbira. Alkohol vpliva tudi na naše mišljenje, presojo, odločanje in vedenje, kar zmanjšuje možnost učinkovitega spoprijemanja s stresom, povečuje pa tudi možnost konfliktov, ki lahko vodijo do nasilja, nezgod in poškodb. Če doživljamo stiske, alkohol nikoli ni pravi odgovor, ni rešitev, saj stisko še poglobi, prav tako pa vpliva na bližnje odnose, ki bi lahko za nas v tem času pomenili pomembno podporo. V času epidemije, zato tako kot tudi sicer, priporočamo, da bi se ljudje pitju alkohola izogibali oz. pili alkohol v čim manjših količinah. Naš imunski sistem lahko krepimo z zdravim načinom prehranjevanja in redno telesno aktivnostjo. Tudi občutke negotovosti in strahu si lahko lajšamo na bolj zdrave načine, brez tveganj za obolenja. Da bi krepili vire pomoči tudi v času epidemije, prebivalcem v tem času nudimo tudi različne oblike psihološke podpore, ki so navedene na spletni strani NIJZ. V novembru je bila vzpostavljena tudi brezplačna telefonska številka za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00. Na kateri vse dni v tednu 24 ur na dan strokovno pomoč nudijo izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. S telefonom želimo zagotoviti dostopno podporo ljudem, ki se v času epidemije in z njo povezanih kriznih ukrepov soočajo z različnimi stiskami.

 Doživljamo stiske? Alkohol nikoli ni pravi odgovor. Alkohol ni rešitev, saj stisko še poglobi, prav tako vpliva na bližnje odnose.

Ali so, odkar deluje program SOPA, že opazne pozitivne spremembe?
Podatki sicer še niso končni, saj evalvacija projekta še poteka. V 4 letih projekta smo do sedaj na terenu preko izvajanja pilota v zdravstvenih domovih in centrih za socialno delo ter s pomočjo nevladnih organizacij in uradov zavoda za zaposlovanje v Sloveniji neposredno nagovorili skoraj 50 000 ljudi. Preko 300 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja je do sedaj v okviru svojega dela v ambulantah in uradih za socialno delo o alkoholni problematiki nagovorilo 22. 000 oseb, preko 4.000 osebam so strokovnjaki nudili svetovanje in oporo za spremembo lastnih vzorcev pitja Preko 900 oseb pa je svoj pivski vzorec tudi uspešno spremenilo iz tveganega v manj tveganega ali je pitje povsem opustilo. V projektu SOPA smo oblikovali tudi 17 samostojnih gradiv ter slednja prevedli v jezikovne različice (angleščina, madžarščina, italijanščina). V 2020 smo objavili Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih, izdali pa smo tudi priročnik za krepitev veščin v medosebnih odnosih za delavnice, ki so na voljo v zdravstvenih domovih v 18 lokalnih okoljih po Sloveniji.
S pomočjo nevladnih organizacij in ZRSZ smo do sedaj razdelili preko 22 000 gradiv SOPA ter na približno 300 dogodkih predstavili naše aktivnosti. Do sedaj smo izvedli 10 medijskih kampanj za ozaveščanje o alkoholni problematiki, kampanja »Z alkohola nula živim zdravo do fula« pa ravnokar poteka.


Informirajmo se za svoje dobro in dobro naših bližnjih ter jim bodimo v svojem pivskem vzorcu zgled. Če že posežemo po alkoholu imejmo v mislih, da varne meje pitja alkohola ni in da je vsako pitje alkohola tvegano. Zato čim manj, raje nič. Če se znajdemo v stiski, se alkohola obranimo in si izberemo bolj zdravo alternativo. Dovolimo si koristiti pomoči, ki so nam na voljo. Nismo sami.
Pomembne informacije tako o SOPA pristopu kot o tveganem in škodljivem pitju ter o posledicah tovrstnega početja, lahko najdete na spletni strani www.sopa.si.
Če se v času epidemije in z njo povezanih kriznih ukrepov znajdete v stiski je brezplačna telefonska številka za psihološko podporo 080 51 00 (vse dni v tednu 24 ur na dan)

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Via positiva

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Evropska zastava (photo: Pixabay) Evropska zastava (photo: Pixabay)

Dan Evrope - Kako naprej?

Dan Evrope je za vsakega državljana stare celine velik praznik, čeprav ga zadnja leta doživljamo z grenkim priokusom. Zdi se, da je stara celina, ki se je po drugi svetovni vojni začela povezovati ...

Papež v nagovoru (photo: Vatican Media) Papež v nagovoru (photo: Vatican Media)

Kdor ljubi denar, ne ljubi kot Jezus

Na Trgu sv. Petra v Vatikanu se je danes zbralo veliko romarjev, močna zasedba je prišla iz Kolumbije in iz številnih zastav svoje dežele izoblikovala pravo pisano polje. Besede papeža Frančiška, ...

O avtorju