Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Slovenija 12. 10. 2021, 14:44 Alen Salihović

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Sodnik Jaklič je v svojem odklonilnem ločenem mnenju navedel primer ZDA, kjer je predsednik Joe Biden pred tremi tedni podoben ukrep sprejel za vso državo: »Na podlagi analiz stanja epidemije in nasveta ameriške epidemiološke stroke, ki cepljenje ocenjuje kot daleč najučinkovitejši ukrep, je Biden 9. septembra 2021 sprejel odlok z zakonsko močjo (t. i. executive order) 1, ki je za uslužbence zvezne državne uprave dotedanji predpisani pogoj PCT (prebolevnost, cepljenje, testiranje) spremenil v obvezni pogoj PC (zgolj prebolevnost in cepljenje). Gre torej za ukrep, ki je po vsebini enak presojani slovenski ureditvi. Prav tako gre za enako postopnost oziroma sorazmernost uveljavitve takega ukrepa – najprej PCT, nato pa zaradi ne dovoljšnega umirjanja epidemije, in posledične nujnosti doseči večjo precepljenost prebivalstva, še zoženje pogoja na zgolj PC.«

Prisluhnite pogovoru z ustavnim sodnikom Klemenom Jakličem.

Za uslužbence, ki se ne bi hoteli cepiti, Bidnov odlok prav tako predvideva postopne sankcije do vključno končne, tj. odpovedi delovnega razmerja. Poleg obveznega pogoja PC za uslužbence državne uprave pa je predsednik Biden nato odredil še pogoj PCT za vsa ameriška podjetja z več kot sto zaposlenimi.

Jaklič na očitek, da odlok uvaja obvezno cepljenje, odgovarja, da v Sloveniji poznamo obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim celo zunaj obdobja epidemije (hemofilus influence tipa b, davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B). »Ob epidemiji pa lahko minister predpiše obvezno cepljenje še za druge vrste nalezljivih bolezni,« je zapisal Jaklič, ki se še sprašuje, kakšno težo na tehtnici zadržanja ima izguba življenja in zdravja večjega števila ljudi, ki grozita kot posledica izbruha ali neukrotitve epidemije.

Sodnik Šorli pa je v mnenju izpostavil dejstvo, da je Slovenija glede na zemljevid Evropskega centra za preprečevanje nalezljivih bolezni edina članica Evropske unije, ki je obarvana temnordeče, in da po projekciji Inštituta Jožef Štefan epidemija ne upada več, ampak stagnira in da bo zaradi vremenskih vplivov kmalu začela naraščati. »Tehtnica se zagotovo še bolj nagne na stran varovanja življenja in zdravja ljudi. Na odločitev o začasnem zadržanju pa vsekakor ne bi smela vplivati morebitna anticipacija vsebinske presoje, češ da izpodbijana določba nima podlage v zakonu. O tem bo ustavno sodišče, kot rečeno, šele odločalo,« je zapisal sodnik Šorli.