Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Marta Jerebič
New York, plošča z imeni žrtev terorističnih napadov 11. 9. 2001 (foto: Pexels)
New York, plošča z imeni žrtev terorističnih napadov 11. 9. 2001 | (foto: Pexels)

Teroristi pred 20 leti napadli ZDA

11.09.2021, 08:31 Petra Stopar STA

11. septembra 2001 je 19 teroristov v ZDA v jutranjih urah ugrabilo štiri potniška letala. Dve sta treščili v dvojčka Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, eno v Pentagon, četrto, ki je bilo namenjeno na kongresno palačo v Washingtonu, pa se je po uporu potnikov zrušilo na polje v Pensilvaniji. Skupaj je umrlo 2977 ljudi, med njimi več kot tristo gasilcev in reševalcev. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo te bojevale proti talibanom. Ti so v Afganistanu spet na oblasti in svet ima več vprašanj kot odgovorov.

Kmalu po napadih je odgovornost zanje prevzela teroristična mreža Al Kaida pod vodstvom saudijskega bogataša Osame bin Ladna in začela se je vojna proti terorizmu, ki se nadaljuje kljub ameriškemu umiku najprej iz Iraka in sedaj še iz Afganistana. O napadih na ZDA obstaja veliko teorij zarote, vendar je dejstvo, da je bin Laden z Al Kaido prevzel odgovornost zanje in se veselil »uspeha« svojih operativcev, ki so z malo denarja in urjenja uspeli spremeniti svet. Izučili so se za pilote, štiri potniška letala so ugrabili z noži za lepenko. Do 11. septembra 2001 si ni bilo mogoče predstavljati takšnega epiloga teroristične ugrabitve letal.

Napadi so razgalili vse pomanjkljivosti ameriškega sistema poplave policijskih, varnostnih in obveščevalnih agencij, ki so delali vsaka zase in niso med seboj delile informacij. Vlada predsednika Georgea Busha je imela informacije, da so teroristi odločeni napasti v ZDA, Cia je imela informacije, a jih ni delila z FBI, in obratno, FBI je imel informacije, a ni ukrepal, vrh vlade pa ni imel dovolj domišljije oziroma grožnje ni jemal resno, saj se je takrat osredotočal na Rusijo.

Dr. Laris Gaiser: Razlogi za odziv ZDA zgolj notranjepolitičnega izvora

Ker so bili ujeti na levi nogi, so se Američani na napad odzvali na način, ki se je večjemu delu demokratičnega sveta zdel pretiran. Takoj po napadih je svet na čelu z zavezniki iz Nata stal za ZDA, enotnost pa se je začela krhati ob ustanovitvi taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi, da bi se izognili ameriškemu pravosodju, in kasneje, ko se je Busheva vlada iz Afganistana, kjer so talibani gostili Al Kaido, preusmerila na Irak, ki z napadi 11. septembra ni imel nič.

»Prvič po drugi svetovni vojni smo bili priča reakciji ZDA, ki je dejansko temeljila samo na notranji politiki, torej želji predsednika republike po dokazovanju moči zaradi podpore znotraj ZDA. Reakcija je dejansko čisto ista kot danes in povezana tudi s tem, kar se dogaja v Afganistanu. Iz Afganistana predsednik Biden odhaja samo zaradi notranje politike. Ni nobenega strateškega, političnega ali geopolitičnega razloga, da bi Amerika zapustila neko državo na takšen način, kot je v prejšnjih tednih Afganistan,« pojasnjuje geopolitični analitik dr. Laris Gaiser.

Strmoglavljenje talibanov in razbitje mreže Al Kaide v Afganistanu nista bili težki nalogi, vendar pa Bushu ni uspelo ujeti ali ubiti bin Ladna. Šele Bushev naslednik Barack Obama je odobril operacijo napada na poslopje v Pakistanu, kjer se je skrival vodja Al Kaide, in ameriške posebne enote so ga 2. maja 2011 usmrtile. Obama je leta 2011 tudi umaknil ameriško vojsko iz Iraka, kamor jo je leta 2003 poslal Bush mlajši. A Iraku se je tako kot v Siriji in drugod po Bližnjem vzhodu razširila teroristična skupina Islamska država, ki je Al Kaidi odvzela teroristični primat. Američani so se vojaško vrnili v Irak, Islamska država je bila večinoma poražena, čeprav ne dokončno, v Afganistanu pa se vojna s talibani ni končala vse do letos. Biden se je odločil, da je 20 let umiranja in porabe denarja za stabilizacijo Afganistana dovolj in je ameriške enote umaknil, nakar se je afganistanski vladni sistem po dveh desetletjih ameriških vlaganj sesul kot hiša iz kart.

Afganistan kot naslednja Sirija

Kaj lahko zdaj stori mednarodna skupnost? »Ne moremo nič, razen to, kar verjetno že vsi razmišljajo, namreč, da se bo Afganistan spet spremenil v nestabilno državo – neka 'sirizacija' Afganistana,« opozarja Gaiser. Afganistan bo torej postal območje lokalnih vojn različnih terorističnih organizacij, ki imajo podporo bližnjih islamskih držav in velikih sil, kot so Rusija, Kitajska, Amerika, meni sogovornik. Ta 'sirizacija' oz. vojna med klani pa se bo počasi širila proti celotnemu jugu Afrike. «

»Iz Afganistana preko Jemna, Etiopije, Somalije, pa tudi Tanzanije in Mozambika, lahko potegnemo črto destabilizacije islama, ki ji bodo ZDA priča in v kateri bodo na nek način udeležene. To se že dogaja s podporo ZDA določenim protiterorističnim centrom v Tanzaniji in Mozambiku ali s strani Evropske unije, ki v tem trenutku pripravlja posebne enote proti terorizmu v celotnem Sahelu in Centralni Afriki. Ker se namerava ustaviti ekonomsko in politično ekspanzijo Kitajske v tem delu sveta. Vsi vemo, da je Kitajska na nek način prevzela nadzor nad afriškimi državami, kar je bilo popolnoma normalno, glede na to, da so Afriko vsi zapustili v mednarodnem geopolitičnem prostoru. Praznina ne more obstajati in Kitajska je vskočila notri, v zameno za to pa ni zahtevala nobenih principov zahodne civilizacije. Videli bomo, da se bo nestabilnost iz Afganistana v naslednjih letih gotovo hitro širila po celotni Afriki,« še pojasnjuje Gaiser.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Novice

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Demenca se priplazi potiho, neopazno

Prijaznost je čustvo, ki ga osebe z demenco ohranijo do zadnjega. To nam je povedala etnologinja in publicistka Alenka Veber, ki se je po treh desetletjih iz Ljubljane preselila nazaj v domače ...