Mali verski in kulturni zemljevid Afganistana s Srečkom Zajcem

| 20.08.2021, 12:51 Silvestra Sadar

Kaj je značilno za Afganistan z verskega in kulturnega vidika in kakšen vpliv ima to na tamkajšnje dogajanje? Za odgovore smo poklicali funkcionalnega strokovnjaka na Ministrstvu za obrambo Srečka Zajca, ki je tudi sam v omenjeni državi živel in deloval 16 mesecev.

Kratka zgodovina spopadov v Afganistanu.

Stoletni krvavi spopadi v Afganistanu so se pričeli s prvo angleško-afganistansko vojno leta 1919. Vrhunec so dosegli s sovjetsko-afganistanski vojni koncem sedemdesetih let. Sledila sta državljanska vojna in vzponom ekstremistične talibske vlade, ki so jo z oblasti odstranile zahodne sile pod vodstvom ZDA leta 2001. Deli države so ostali pod talibanskim nadzorom. Po dvajsetletni vojni so ti nedavno zasedli prestolnico in spet vzpostavili Islamski emirat Afganistan.

Religije v Afganistanu.

Prevladujoča religija je islam, 75 odstotkov je sunitov, 20 šiitov, med njimi so predvsem hazari. Druge religije so v manjšini. Razlike med obema strujama so ogromne, pojasnjuje Srečko Zajc:»Za islam vemo, da temelji na različnih šolah in v Afganistanu ima pomembno vlogo šola Deobandi, ki spodbuja radikalizem. Hamid Karzai, ki je uspešno vladal v Afganistanu, pripada sunitski sofistični šoli, ki je izredno intelektualna, tolerantna in povezovalna.«

Interesi Neafganistancev.

Za vpliv v državi se zavzemata Saudska Arabija in Iran, oba imata svoj pogled na islam, ljudje pa so nekje vmes, pravi. Rusija, Kitajska in Pakistan imajo predvsem gmotni in strateški interes.

Kdo so talibani?

Talibani so praviloma paštuni, ki so zrasli iz radikalne struje Mudžahedinov. Srečko Zajc: »Za njih je značilno, da zlahka sklepajo zavezništva in seveda potem zelo zlahka razvežejo te zaveze, oziroma današnji sovražniki so lahko jutri sodelavci.« Na prvi pogled so enotni, a se bodo kmalu pokazale razpoke, meni sogovornik.

Doprinos mednarodne operacije ISAF.

Afganistanska družba je geografsko in demografsko razslojena. Med dvajsetletno operacijo ISAF se je za vstop na univerzo potegovalo 54 odstotkov žensk, število študentk se je dvignilo na 47 odstotkov. Srečko Zajc: »To je od nič do 47 izjemen dosežek.« Ženske, ki jih je srečeval na univerzi in v organizacijah, so mu govorile o izboljšanju svojega statusa, postajale so bolj samozavestne, postopno so jih podprli tudi moški. »Seveda je bilo to omejeno na mesto, univerzo. To je zgornji sloj, o podobnem ne moremo govoriti v ruralnem okolju.« Uvedli so tudi volitve. Srečko Zajc: »Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil Afganistan država do vstopa Sovjetov, ki so jih na pomoč poklicali komunisti, ker si niso upali sami vladati naprej, je bil razvita država, ženske so hodile, kot so hodile tako, kot so hodile v Evropi in Ameriki.

Zakaj se sile afganistanske vojske talibanom niso uprle?

Da se Afganistanske sile niso uprle, je bilo pričakovati; pripadale so narodnim manjšinam, ki so jih talibani že od nekdaj zatirali. Poleg tega pa se je po odhodu predsednika Karzaia leta 2014 zelo razrasla korupcija, tudi znotraj varnostnih in obrambnih sil, še pojasnjuje funkcionalni strokovnjak na Ministrstvu za obrambo Srečko Zajc, ki ocenjuje tudi, da takšnih enostranskih pogajanj med ZDA in talibi, kot so bili, ne bi smelo biti.