Boris Pahor | (foto: STA)
Velikan našega časa praznuje 108 let življenja
Slovenija Tone Gorjup
Zamejski pisatelj in pričevalec 20. stoletja Boris Pahor danes praznuje 108. rojstni dan.
Ob jubileju je v Trstu izšel dvojezični zbornik z naslovom Boris Pahor. Pisatelj brez meja. V njem so prispevki 26 avtorjev, ki so spregovorili o literarnem opusu Pahorja ali podali spominski oziroma osebni zapis o njem. Ob jubileju pisatelj prejema številna voščila.
Vse življenje je predan svobodi in še vedno se zgledno in neutrudno bori za to vrednoto, ki je – poleg resnice in pravičnosti – za tega velikana našega časa ena najpomembnejših.
Uredništvo tednika Novi glas je med drugim opozorilo, da je Pahor priča totalitarizmov 20. stoletja, ki je s svojim dragocenim opusom pustil trajno pričevanje vsem nam in zanamcem. Vse življenje je predan svobodi in še vedno se zgledno in neutrudno bori za to vrednoto, ki je – poleg resnice in pravičnosti – za tega velikana našega časa ena najpomembnejših. Za njegovo kleno in pokončno držo, za njegovo neomajno ljubezen do slovenskega naroda in materinščine, pa tudi za to, da se je vedno postavljal na stran žrtev, ponižanih in razžaljenih ter kljub vsemu še vedno veruje v človeštvo in ljubezen, mu pri Novem glasu iskreno čestitajo.
Pahor ob svojem prazniku
Pisatelj Boris Pahor je ob svojem jubileju ob obisku novinarjev Primorskega dnevnika nazdravil z besedami: »Živele svoboda, resnica in pravica!« Njemu v spomin je te dni izšel dvojezični zbornik z naslovom: Boris Pahor - Pisatelj brez meja. V njem je 26 avtorjev spregovorilo o literarnem opusu Pahorja ali podalo spominski oziroma osebni zapis o njem. Njemu je posvečena tudi monografija Ogenj, ki je zajel Evropo. Delo je izšlo ob 101. obletnici požiga tržaškega Narodnega doma, katerega edina še živa priča je Pahor. Pisatelj je ob letošnjem praznovanju posebej spomnil na roman Vila ob jezeru, v katerem se loteva tudi rojevanja totalitarnih režimov.
Pahor in Rebula
Spomnimo še na na brošuro Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, ki je izšla leta 1975 pri tržaškem Zalivu v sodelovanju Borisa Pahorja z Alojzem Rebulo. Delo je sprožilo v Sloveniji prve javne odzive na poboj domobrancev po koncu vojne. Pahor po izidu ni smel vstopiti v Slovenijo oziroma Jugoslavijo, Rebula pa tega ni hotel v znamenje solidarnosti z njim. Dr. Edvard Kovač je o nastanku te brošure povedal: „Malo je znano, da je bil znameniti intervju, ki ga je Boris Pahor naredil z Edvardom Kocbekom, večletna ideja Alojza Rebule. Rebula je tudi nagovarjal Kocbeka, naj, preden odide s tega sveta, pomiri svojo vest in izreče resnico, ki jo nosi v sebi."
Rebula, ki je že nekaj let v večnosti in Pahor, ki nadaljuje svoje poslanstvo med nami, sta bila prijatelja, čeprav z različnimi pogledi na svet. Po oceni Kovča je slednji agnostik, včasih celo panteist po vzoru Stritarja in Župančiča, Rebula pa pričevalski kristjan. Kljub različnosti sta gojila dialoški odnos. Med drugim ju je vezala globoka ljubezen do slovenstva. Imela sta nek svet, sakralni odnos do slovenske besede. Lahko sta nam zgled, če imamo kulturo v sebi, če smo ustvarjalci, kako trdna, kako izjemna in plodovita vez je lahko slovenstvo, je še dejal Kovač.
