Štuhec: Od treh totalitarizmov se spominjamo le dveh, o tretjem molčimo in ga zanikamo

Slovenija | 23.08.2021, 15:06 Tone Gorjup

»V Sloveniji se od treh totalitarizmov spominjamo le dveh, tretjega pa zamolčujemo in zanikamo,« je pri včerajšnji spominski maši v Rovtah ob dnevu spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov dejal Ivan Štuhec. Kot je dodal, smo edina država v Evropi, ki ni sprejela evropske resolucije, ki je obsodila vse tri totalitarizme.

Evropski parlament je aprila 2009 ob sprejetju resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je predlagal razglasitev 23. avgusta za dan spomina na žrtve totalitarizmov, med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave. Evropski poslanci so ob tem ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi. Za dan spomina na te žrtve so izbrali 23. avgust, ker je to obletnica podpisa sporazuma Ribbentrop-Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo iz leta 1939. Sporazum je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Devet dni zatem se je začela druga svetovna vojna v kateri se je Hitlerju pri okupaciji Poljske pridružil tudi Stalin s svojo vojsko.

Navidezna sprava

23. avgust - dan spomina nanje je med drugim zaznamovala mednarodna konferenca z naslovom Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poleg njega in zunanjega ministrstva sta soorganizatorja konference še Študijski center za narodno spravo in platforma evropskega spomina. Prvi del je bil posvečen Sloveniji, drugi pa še srednji in vzhodni Evropi. Kot je povedal direktor centra Tomaž Ivešić, so se za posvet odločili z namenom da bi »pretresli, kaj vse je že bilo storjeno na področju sprave, poprave krivic, kaznovanja kršiteljev  človekovih pravic v totalitarnih režimih in tako naprej.« Slovenija ima na tem področju nekaj pomembnih dosežkov, a tudi neuspehov.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je koreninam, ki od druge svetovne vojne preprečujejo dejansko spravo, dodal še novejše vzroke, ki jo preprečujejo: »Enopartijski sistem je sicer del zgodovine, atributi izvajanja enopartijske hegemonije pa so še vedno večinoma v rokah akterjev hegemonistične oblasti in njenih naslednikov ter dedičev. Tudi zato polarizacija po tridesetih letih še vedno deli ljudi, jih za vedno okuži s sovraštvom, nestrpnostjo in zamerami. To se kaže v nestrpni politični govorici, ki je polna hujskaštva, obtoževanja, etiketiranja ... Premier Janez Janša je poudaril, da bomo, če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, obsojeni na ponavljanje. Zaenkrat nam je uspelo ohraniti spomin pred pozabo. »Danes nihče v Sloveniji ne more reči, da ne pozna ali nima možnosti poznati vse resnice, vseh plati dogajanj v času vseh totalitarizmov, pod katerimi smo Slovenci trpeli.« Žal smo v Sloveniji priča masovnemu zanikanju, še posebej posledic in same narave komunističnega režima. Dejansko je ta rodil tudi Srebrenico, je spomnil Janša. Peter Jambrek je spregovoril o evropski politični kulturi zavračanja totalitarizmov dvajsetega stoletja – komunizma, fašizma in nacionalnega socializma. Jernej Letnar Černič ne verjame več v spravo, morda v sobivanje. »Sprava verjetno ne bo nikoli dosegljiva, sobivanje, medsebojno spoštovanje, pluralizem, dialog pa so lahko realistični cilji.« Dosegljivi pa le, če bo dobršen del družbe naklonjen vrednotam ustavne demokracije, je še dodal Letnar Černič.
   
Žrtvam totalitarnih režimov se bodo s cvetjem poklonili v prestolnici pri Spomeniku sprave na Kongresnem trgu in pred ameriškim veleposlaništvom, kjer je spominska plošča v spomin slovenskim žrtvam totalitarnih režimov. Ob pol sedmih zvečer pa bo v ljubljanski stolnici maša, ki jo bo daroval nadškof Stanislav Zore.