Nekaj več prešernosti, sproščenosti in veselja si privoščimo

Projekti | 24.06.2021, 14:01 Nataša Ličen

V Vrbi, kjer smo navsezgodaj čakali na skupino radijskih kolesarjev, ki so se spotoma ustavili med podvigom Od morja do Triglava, tudi v Prešernovem rojstnem kraju, smo pred cerkvijo sv. Marka na kulturni oder povabili Gregorja Čušina, za interpretacijo nekaj Prešernovih pesmi z domovinsko in prebuditeljsko vsebino.

Dobrodošli, je dejal uvodoma Gregor, da ste iz glavnega mesta prišli k nam v provinco. Treba se je le ozreti okrog sebe in ob krajih pod Stolom, raju pod Triglavom, pa pesem pride kar sama na ustnice, je odgovoril ob prošnji po opisu prelestnega dela naše domovine. Gregor je veliko na poti. »Ko se peljem iz svojih delovnih obveznosti domov, vedno poškilim, priznam, tudi k Vrbi in k Stolu gor. Pomislim, v lepih koncih sem doma, posebej ob prebujanju poletja, ko nam je fino toplo. Kadar poromam peš po slavni cesarsko -kraljevski pešpoti, po tako imenovani kulturni poti, na Brezje, se ne čudim, da ima ta konec toliko znanih umetnikov, znanstvenikov, ... se imam za vejico na koncu tega tudi jaz tam z nekoliko oddaljene Koroške Bele. Pa upam, da se pri nas ta žila navdiha ne zaustavi, da gre še naprej.«

Prešeren si je kot pesnik, tako ga vsaj jaz razumem, ko berem njegove pesmi, želel, da bi bili ljudje sproščeni, prešerni in veseli. S tem pa smo že skoraj korak do nebes.

»Ob priložnosti praznika domovine poslušamo kup lepih, tudi težkih besed, ki so, ne bom rekel zlagane, morda ne najbolj prave. Če pomislim, kaj želim svoji mami ob njenem rojstnem dnevu, to niso »pocukrane« in težke besede, so po svoje preproste reči,: »Mami bodi še dolgo z menoj. Rad te imam. In, vem, da imaš tudi ti mene rada.« Ko pa govorimo o domovini, ki je vendarle naša Mati, pa izbiramo težke besede, pa moramo neke stvari čutiti in početi, potem pa ljudje bežijo od tega praznika. Mislim, da se je prav spomniti le tega, kakorkoli obrnemo, domovina Slovenija je naša mati, kot si svoje nisem izbral, si tudi domovine nisem. Vem pa, da me ima rada in kot je ona skrbela zame, zdaj na njena stara leta jaz malo skrbim zanjo in ji vračam to ljubezen. Nekaj podobnega je domovina. Besede, ki ji jih namenjamo so lahko zelo preproste, a morajo priti iz srca. Ni treba težkih besed. Je treba le pomisliti, da je to kar imamo, ta raj res nekaj od Boga danega in je treba to le sprejeti, rad imeti in poskrbeti za to, kot skrbimo za svojo družino.«

Naš jezik, naše besede, so zelo lepe, mnoge velike umetnike besede imamo, slovenski značaj pa je morda nekoliko težji. To ne gre nujno povezovati. Imamo sladke in lahke, lepe besede, »karakter« pa nekoliko težji.

V Vrbo je na praznovanje prišla tudi poslušalka Joži, ki je spomnila na ime naše domovine, v njej je po angleško zapis ljubezen. Pomislimo na to in ohranjajmo to lepo slovensko besedo. Kraji okrog Vrbe so posebni, veliko kulturno dediščino so zapustili, ki nas žlahtni in pomaga utrjevati temelja slovenstva. Z Vrbe se je potem namenila še na Brezje k Mariji Pomagaj kjer bo, kot nam je zaupala v oglašanju, z molitvijo pospremila pot naših kolesarjev – pohodnikov, vse tja do Triglava.

Je prav, da smo v Vrbi pred praznikom? Gregor Čušin: »Lahko povem le, kaj čutim sam. Hudo mi je, da smo po toliko letih samostojne države prišli do točke, ko nekateri to obžalujejo. Res mi je hudo. Nenazadnje tudi za to, ker sem se pred tridesetimi leti podil po »hostah« in zrl iz oči v oči v na drugi strani ravno tako prestrašene, kot smo bili sami. Zakaj norčevanje iz naše desetdnevne vojne, bi bilo kaj drugače, če bi traja deset let? Smo prišli prelahko do svoje države, da jo tako hitro lahko zavrnemo? Delati bo treba več na tem, da bomo svojim otrokom predali več ljubezni do domovine, naše Matere. V Sloveniji ni napačnega kraja za pogovor o domovini. Nikjer po svetu ni narobe, če govorimo o domovini. Saj jo povsod, kamorkoli gremo, nosimo s seboj, v svojem srcu. Če pa to pozabimo, pa domovine nikoli nismo imeli.«