Dr. Bojana Beović: Zbornica nisem jaz, skupaj z zdravniki lahko dosežemo marsikaj

| 08.04.2021, 09:01 Alen Salihović

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela na zbornici, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem, pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

Uvodoma je Beovićeva, ki je tudi vodja posvetovalne skupine za cepljenje, komentirala odločitev Evropske agencije za zdravila, ki je sporočila ugotovitev, da je treba neobičajne krvne strdke v kombinaciji z nizko ravnijo trombocitov opredeliti kot zelo redke stranske učinke cepiva britansko-švedske družbe AstraZeneca proti covidu-19. Obenem pa je potrdila, da koristi od cepiva še vedno ostajajo večje od tveganj, in pristojne pozvala k nadaljnji uporabi cepiva. Beovićeva je povedala, da zaradi tega zaenkrat v Sloveniji strategije cepljenja s tem cepivom ne bodo spreminjali: »Kot smo napovedali, bomo ta pristop spreminjali sredi aprila, po približno dveh tednih, ko bo na voljo tudi cepivo podjetja Janssen, ki ga bomo morali prav tako umestiti v naš pristop cepljenja proti covid-19. Do takrat se bomo odločili, kako naprej.«

Zbornica nisem jaz, sem ena med enakimi in če bomo mobilizirali vse sile, če bomo dobro sodelovali, zdravnikov nas je kar nekaj, mislim, da lahko skupaj marsikaj dosežemo.

V nadaljevanju oddaje je podrobno spregovorila o delovanju Zdravniške zbornice Slovenije. Počaščena je, da je na volitvah dobila zadostno podporo, hkrati pa prevzem funkcije po njenih besedah prinaša tudi dodatno odgovornost. »Pričakovanja članov so kar velika. Včasih mogoče malo prevelika, ker vloga zbornice je lahko pomembna znotraj zdravništva. Navzven v iskanju nekega položaja za zdravnika v družbi preko zakonodaje pa zbornica nima neposrednih vzvodov in lahko samo sodeluje, pospešuje določene postopke. Zbornica nisem jaz, sem ena med enakimi in če bomo mobilizirali vse sile, če bomo dobro sodelovali, zdravnikov nas je kar nekaj, mislim, da lahko skupaj marsikaj dosežemo.«

V svojem programu je med drugim zapisala, da si želi, da Zdravniška zbornica Slovenije postane prva misel zdravnikom in zobozdravnikom, ki potrebujejo podporo in pomoč. »ZZS je partner bolnikom in družbi v prizadevanjih za boljše zdravje prebivalcev Slovenije. Skrbi za dobro usposobljenost zdravnikov, etične standarde in prispeva k razvoju zdravstvenega sistema v državi s pripravo konceptov, programov in strokovnih priporočil. ZZS se mora kot glas zdravništva prizadevati, da je vključena v zdravstveno politiko in da je pri tem slišana in upoštevana. Ob tem se mora povezovati z zdravniškimi organizacijami in ustanovami, predvsem z Zdravniškim društvom Slovenije, zdravniškimi sindikati, medicinskima fakultetama, izvajalci zdravstvenega varstva, drugimi poklicnimi skupinami v zdravstvu in Ministrstvom za zdravje. ZZS se mora uveljaviti kot eden najpomembnejših avtonomnih deležnikov (stebrov) civilne družbe,« je zapisala v programu.

Če pa gledamo zdravstvo iz stališča organizacije, pa to nekje 40 let stoji pri miru.

Na vprašanje, kakšno oceno od ena do deset bi kot profesorica dala slovenskemu zdravstvenemu sistemu, pa je odgovorila: »Tam nekje med sedem in osem. Slovensko zdravstvo je dobro, če gledamo dosežke posameznih zdravnikov ali pa posameznih kolektivov tem primeru je zelo dobro, vrhunsko. Primerljivi smo s katerim koli timom na svetu. Če pa gledamo zdravstvo iz stališča organizacije, pa to nekje 40 let stoji pri miru,« je dejala. Ob tem je spomnila na mlado generacijo zdravnikov, ki imajo nekoliko drugačen pogled na svet in življenje. Po njenih besedah bo potrebna reorganizacija v smeri, da bo stimulativna za delo mladih zdravnikov, predvsem tistih, ki se usmerijo v posebne specializacije, ki niso zelo privlačne. »V Sloveniji potrebujemo mlade sposobne ljudi v tako imenovani težki medicini in tam morajo biti delovni pogoji in seveda plačilo za delo taki, da tak zdravnik ne bo motiviran delati raje lažje stvari za več denarja.«