Nataša LičenNataša Ličen
Jakob ČukJakob Čuk
Manca HribarManca Hribar
prof. dr. Bojana Beović (foto: Osebni arhiv)
prof. dr. Bojana Beović | (foto: Osebni arhiv)

Dr. Bojana Beović: Zbornica nisem jaz, skupaj z zdravniki lahko dosežemo marsikaj

| 08.04.2021, 09:01 Alen Salihović

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela na zbornici, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem, pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

Uvodoma je Beovićeva, ki je tudi vodja posvetovalne skupine za cepljenje, komentirala odločitev Evropske agencije za zdravila, ki je sporočila ugotovitev, da je treba neobičajne krvne strdke v kombinaciji z nizko ravnijo trombocitov opredeliti kot zelo redke stranske učinke cepiva britansko-švedske družbe AstraZeneca proti covidu-19. Obenem pa je potrdila, da koristi od cepiva še vedno ostajajo večje od tveganj, in pristojne pozvala k nadaljnji uporabi cepiva. Beovićeva je povedala, da zaradi tega zaenkrat v Sloveniji strategije cepljenja s tem cepivom ne bodo spreminjali: »Kot smo napovedali, bomo ta pristop spreminjali sredi aprila, po približno dveh tednih, ko bo na voljo tudi cepivo podjetja Janssen, ki ga bomo morali prav tako umestiti v naš pristop cepljenja proti covid-19. Do takrat se bomo odločili, kako naprej.«

Zbornica nisem jaz, sem ena med enakimi in če bomo mobilizirali vse sile, če bomo dobro sodelovali, zdravnikov nas je kar nekaj, mislim, da lahko skupaj marsikaj dosežemo.

V nadaljevanju oddaje je podrobno spregovorila o delovanju Zdravniške zbornice Slovenije. Počaščena je, da je na volitvah dobila zadostno podporo, hkrati pa prevzem funkcije po njenih besedah prinaša tudi dodatno odgovornost. »Pričakovanja članov so kar velika. Včasih mogoče malo prevelika, ker vloga zbornice je lahko pomembna znotraj zdravništva. Navzven v iskanju nekega položaja za zdravnika v družbi preko zakonodaje pa zbornica nima neposrednih vzvodov in lahko samo sodeluje, pospešuje določene postopke. Zbornica nisem jaz, sem ena med enakimi in če bomo mobilizirali vse sile, če bomo dobro sodelovali, zdravnikov nas je kar nekaj, mislim, da lahko skupaj marsikaj dosežemo.«

V svojem programu je med drugim zapisala, da si želi, da Zdravniška zbornica Slovenije postane prva misel zdravnikom in zobozdravnikom, ki potrebujejo podporo in pomoč. »ZZS je partner bolnikom in družbi v prizadevanjih za boljše zdravje prebivalcev Slovenije. Skrbi za dobro usposobljenost zdravnikov, etične standarde in prispeva k razvoju zdravstvenega sistema v državi s pripravo konceptov, programov in strokovnih priporočil. ZZS se mora kot glas zdravništva prizadevati, da je vključena v zdravstveno politiko in da je pri tem slišana in upoštevana. Ob tem se mora povezovati z zdravniškimi organizacijami in ustanovami, predvsem z Zdravniškim društvom Slovenije, zdravniškimi sindikati, medicinskima fakultetama, izvajalci zdravstvenega varstva, drugimi poklicnimi skupinami v zdravstvu in Ministrstvom za zdravje. ZZS se mora uveljaviti kot eden najpomembnejših avtonomnih deležnikov (stebrov) civilne družbe,« je zapisala v programu.

Če pa gledamo zdravstvo iz stališča organizacije, pa to nekje 40 let stoji pri miru.

Na vprašanje, kakšno oceno od ena do deset bi kot profesorica dala slovenskemu zdravstvenemu sistemu, pa je odgovorila: »Tam nekje med sedem in osem. Slovensko zdravstvo je dobro, če gledamo dosežke posameznih zdravnikov ali pa posameznih kolektivov tem primeru je zelo dobro, vrhunsko. Primerljivi smo s katerim koli timom na svetu. Če pa gledamo zdravstvo iz stališča organizacije, pa to nekje 40 let stoji pri miru,« je dejala. Ob tem je spomnila na mlado generacijo zdravnikov, ki imajo nekoliko drugačen pogled na svet in življenje. Po njenih besedah bo potrebna reorganizacija v smeri, da bo stimulativna za delo mladih zdravnikov, predvsem tistih, ki se usmerijo v posebne specializacije, ki niso zelo privlačne. »V Sloveniji potrebujemo mlade sposobne ljudi v tako imenovani težki medicini in tam morajo biti delovni pogoji in seveda plačilo za delo taki, da tak zdravnik ne bo motiviran delati raje lažje stvari za več denarja.«

Kolesarska dirka po Italiji, 20. etapa: Trbiž - Svete Višarje. Slovenski kolesar Primož Roglič (Jumbo-Visma). (photo: Anže Malovrh/STA) Kolesarska dirka po Italiji, 20. etapa: Trbiž - Svete Višarje. Slovenski kolesar Primož Roglič (Jumbo-Visma). (photo: Anže Malovrh/STA)

Roglič najhitrejši romar na Svete Višarje!

Primož Roglič je tisti, za katerega smo tri tedne, danes pa še prav posebej, stiskali pesti. Naš kolesarski as je že tolikokrat dokazal, da zmore nemogoče, da smo, vse do verige, ki se je snela v ...

Peter Gregorčič (photo: STA) Peter Gregorčič (photo: STA)

"Nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru"

Po odločitvi ustavnega sodišča, da prekliče veljavnost sklepa o začasnem zadržanju dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, in dovoli uveljavitev novele zakona o RTVS v celoti, je ta teden ...

Bl. Lojze Grozde (photo: Župnija Mirna / Robert Hladnik) Bl. Lojze Grozde (photo: Župnija Mirna / Robert Hladnik)

Nadškof Hočevar o Grozdetu: Nihče ni smel vedeti …

Na današnji dan obhajamo 100. obletnico rojstva bl. Alojzija Grozdeta, medtem ko je 1. januarja minilo 80 let od njegove mučeniške smrti. Ta veliki življenjski in mučeniški jubilej Škofija Novo ...

Vojna v Ukrajini: Ruske sile z ognjem ne prizanašajo civilistom (photo: Telegram) Vojna v Ukrajini: Ruske sile z ognjem ne prizanašajo civilistom (photo: Telegram)

Fink, Ferfila in Tomšič o vojni v Ukrajini

Vojna v Ukrajini je terjala na tisoče življenj, milijone razseljenih in uničeno infrastrukturo. Konflikt je pomembno vplival na evropsko soseščino, ki je soočena z zaostrenimi varnostnimi ...

Mirko Ramovš v družbi deklet iz Akademske folklorne skupine France Marolt (photo: AFS France Marolt) Mirko Ramovš v družbi deklet iz Akademske folklorne skupine France Marolt (photo: AFS France Marolt)

V spomin: Plesni svet Mirka Ramovša

Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, ...