VIDEO: Bog se razodeva tudi danes

Radijski misijon 2021 | 22.03.2021, 16:50 Nataša Ličen

Drugi dan Radijskega misijona je v osrednjem nagovoru razmišlja Anton Gnidovec, župnik v Vinici, dekan Dekanije Črnomelj. Ob izhodišču "Bog se razodeva tudi opozarja na več Njegovih znamenj. Bog se razodeva tudi po vesti, v naravi vedno znova, razodeva se v Božji Besedi, tudi skozi družinske dogodke, v zgodovini naroda in v najvišjem Njegovem razodetju, to je v Jezusu Kristusu in v Cerkvi.

"V življenju vsakega kristjana, tudi v duhovnikovem, pridejo preizkušnje, ko se vprašamo »Kje si Gospod, zakaj tvoja znamenja niso bolj očitna?« Druga izkušnja pa pravi, da ko je najhuje, pride tudi milost. O Jezusu smo slišali, da je bil v puščavi, kjer je bival med zvermi in angeli. Nekaj podobnega se mi zdi je tudi življenje nas kristjanov. Med angeli bivamo, ampak včasih tudi med zvermi. Zveri so skušnjave, ki nas napadajo, tudi skušnjave obupa. In, ko je najtežje, Gospod na svoj način pošlje angele, običajno so to ljudje ali kakšna močna izkušnja Njegove bližine."

Bog se razodeva v stvarstvu in po vesti

"Prav v vsaki drobni stvari, ki jo opazujemo, se razodeva. Na milijon jih je, če se ozremo le v eno, lahko rečemo: »Kako neverjeten si Gospod.« Poglobimo se samo v kamen ali pa v pšenično seme. Po čem se razlikujeta kamen in seme iste velikosti na mikro-ravni? Če bi z mikroskopom prodrli v svet elektronov, protonov, nevtronov in jedra, bi videli, da se ne razlikujte kaj prida. Tistega, zaradi česar je seme živo, mi ne vidimo. To seme je nekaj neverjetnega. Iz mrtve zemlje je sposobno narediti kruh. Prvotna zamisel o človeku, to je moje mnenje, kje naj bi bival, je kmetija. Stik z zemljo nas uči modrosti, začudenja in občudovanja. Nad tem, kar znanstveniki odkrivajo na področju genetike v zadnjih dvajsetih letih, lahko samo strmimo. Včasih smo imeli vtis, da si znanost in vera nasprotujeta, tako so nam prikazovali. Ni res. Znanost danes bolj usmerja k veri kot kdajkoli, ker znanstveniki samo strmijo. Človeški genom bi lahko opisali po štirih znamenjih, s štirimi snovmi. Če bi njihova zaporedja hoteli zapisati v knjigo, bi bilo tisoč knjig po tisoč strani. In to je v vsaki človeški celici. Z delitvijo celic se mora ta genom razdeliti popolnoma pravilno, brez napak, v drugo. Koliko informacij. Znanstveniki so analizirali približno dva do tri odstotke genoma, kakšno funkcijo opravlja. Ostalo niso znali razložiti. Največji znanstveniki, kot so Newton, Einstein, Mendel, so bili verni ljudje. Bolj kot so odkrivali, bolj so strmeli."

Kako razložiti vest?

"Evolucijsko zelo težko. Cerkev ves čas v svojem nauku pravi, da je vest Božji glas. Po vesti nam govori Bog. Vest nas vedno pripelje k Bogu. O tem je veliko govoril in pisal John Henry Newman, ki je razglašen za svetnika, in on pravi, tudi napačno oblikovana vest vedno pripelje k Bogu. Ljudje včasih živimo v okoljih, kjer se vest tudi delno pohabi. Ampak, tudi če sledimo takšni vesti, nas bo na koncu pripeljala k Bogu.
Gospodove obljube nikoli niso ostale neizpolnjene. Nikoli. In, to velja tudi za družino."

Božja beseda

"Božja Beseda osebno nagovarja vsakega človeka. Osebno. Če se iskreno prepustimo, da požene v meni, kot pravi Jezus, daš v srcu prostor Božji Besedi, bo delovala in pognala do stoteren sad. Res pa je tudi, da je Beseda dana Cerkvi. Človek pride včasih v dilemo, ali si Besedo prav razlaga. Cerkveno učiteljstvo je tisto, ki avtentično razlaga Besedo. Kristjani nismo v prvenstvenem pomenu besede verniki knjige, ampak verniki Osebe. Najprej je bila Cerkev, potem beseda Nove zaveze. Božja Beseda nam govori. Ko pa gre za dileme, kaj določene stvari pomenijo, pa se obrnemo na cerkveno občestvo. Kako močno seme Božje Besede deluje v človeku, v kulturi. Celotna zahodna kultura je zaznamovana z Božjo Besedo, človek se je trudil posnemati Boga in delati dobro. Če hočemo razumeti svet in življenje, ju kolikor toliko umevati, je treba najprej postaviti temelje, ki je: V začetku je bil Bog. Brez tega se zapletemo in pridemo v slepo ulico. Materije ne moremo razumeti, »designa« ne moremo razumeti, brez Nekoga, ki je za vsem tem, ki ga imenujemo Bog. Einstein je recimo strmel nad naravnimi zakoni, v njem so prebujali največje občudovanje. Tudi moralni zakon je skrivnost, ne moremo si ga razložiti brez Boga. Človeka nikoli ne moremo popredmetiti. Nikoli, tudi če pogreši ali je zašel. Lahko grajamo dejanja, ki jih stori. Njega kot človeka pa nikoli ne smemo popredmetiti. Za njim stoji Bog."

Bog se razodeva v družinskih dogodkih

"Poznamo Jožefovo zgodbo. Slabše, kot se je zgodilo, se ne more v družini. Bratje Jožefa prodajo, po spletu okoliščin on pride v Egipt. Se lahko vživimo v takšno družino? Bratje so barantali z njim. Potem, ko so ga odvrgli v vodnjak, so brez vesti malicali. Potem ugotovijo, da zanj lahko dobijo nekaj denarja, potegnili so ga iz vodnjaka ter ga prodali. Najslabše, kar se lahko zgodi, je Bog dolgoročno obrnil v dobro. Kaj lahko Bog vse v družini porabi za dobro. To so velike skrivnosti. En stavek je tako lep, pravi: »Gospodove obljube nikoli niso ostale neizpolnjene.« Nikoli. In, to velja tudi za družino."

Ljudje včasih v osebnih pogovorih, ko se spustimo nekoliko globlje, povedo o dogodkih, ki so bili tako očitno čudeži. Oni so jih doumeli kot čudeže. Vsak od nas ima to izkušnjo, da je bil nek dogodek za nas posebno znamenje. Na cesti, ob kakšnem srečanje, rešitvi in podobno.

Dopustimo Bogu, da prevzame krmilo naših življenj

"Včasih bi radi vse rešili sami. Je dobro reči in tudi priznati: »Gospod, ne vidim rešitve. Prevzemi volan mojega življenja in življenje moje družine. Jaz v moji človeški omejenosti ne morem.« Včasih nas Gospod prav pripelje do tega, da spustimo ta volan, da lahko On vstopi, na način, ki ga On pozna. Mi imamo svoje predstave, kako lahko rešimo stvari, kakšen bi moral biti partner in kakšni bi morali biti otroci; ker niso takšni, mi trpimo. Najprej moramo vzljubiti svoje bližnje takšne, kakršni so. Nepopolni, kakor smo nepopolni tudi sami. Ljubimo drug drugega skozi oči Boga. Človeška sodba je zaradi naše sebičnosti izkrivljena. »Isto mišljenje naj bo v Vas kakor je v Jezusu Kristusu«, pravi apostol Pavel. Pridobimo si Božji pogled o sočloveku. Ker samo Božja sodba o sočloveku je prava. To je pogled popolne ljubezni."

Bog se razodeva v zgodovini naroda

"Kristjani imamo veliko odgovornost tudi v odnosu do naroda. Prejeli smo Njegov zgled. Zdaj v postnem času je Jezus na križu. Odpušča vsem. Pravi, saj ne vedo, kaj delajo. On kraljuje. To je neverjeten zgled. Mislim, da nam kristjanom s tem nalaga izjemno odgovornost. Ljubimo po Božje. To je naša velika odgovornost."