Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. | (foto: Moisés Becerra LC / Cathopic)

Kristusove razpete roke na križu hočejo objeti ves svet

Cerkev na Slovenskem 02. 04. 2021, 04:00 Rok Mihevc

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.

To je edini dan v letu, ko Cerkev ne obhaja mašnih daritev. Vse okrasje je odstranjeno, križi so v znamenje žalovanja prekriti. Ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot.

VELIKI PETEK NA RADIU OGNJIŠČE

Križev pot bo na programu ob 15. uri. Prenos obredov velikega petka bo ob 18.30 iz ljubljanske stolnice.

Opravilo obredov velikega petka ima tri dele. Začnejo se s sveto tišino in pomenljivim obredom, ko se duhovnik uleže na tla. »S tem nas spomni na to nedoumljivost človekovega početja, da je stegnil roko na Kristusa in ga križal,« pravi prof. Slavko Kranjc. V prvem delu je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18,1–19,42) ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo.

V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja. »Ne častimo lesenega križa, ampak tistega, ki je na njem daroval svoje življenje – križanega. Počastimo ga s poklekom, lahko tudi poljubom.«

Tretji sestavni del je tako imenovana »maša prej posvečenih darov«. »Na veliki četrtek je maša, na kateri posvetimo hostije tudi za danes, saj ni svete maše, ampak le besedno bogoslužje in potem sveto obhajilo.« Ta dan velja strogi post in vse to nas vodi k podoživljanju te skrivnosti Kristusovega odrešenja. »Kristusove razpete roke na križu ne govorijo o sebičnosti, saj so razprte in hočejoobjeti ves svet ter vsakega človeka posebej. In tudi sleherni od nas je poklican, da razprostre svoje roke, srce in dušo ter objame svojega bližnjega in Jezusa.«

Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Nekaterim ta dan nič ne pove, drugim pa je zelo vsakdanji, saj se nenehno srečujejo s križem življenja. Veliki petek ima tako različne obraze trpljenja, a paziti moramo, da ne poudarjamo samo te dimenzije, pravi prof. Slavko Kranjc, ampak tudi vstajenje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki pove, da nismo več v postnem času in se ne prepuščamo žalovanju, ampak moramo gledati na celoto Kristusove odrešenjske skrivnosti.

O velikem petku v video posnetku razmišlja s. Ema

V Katoliški cerkvi na veliki petek velja strogi post. Ta (odpoved mesu ob petkih v postnem času in da se le enkrat v dnevu do sitega najemo na pepelnično sredo in veliki petek) ne velja za vse, ki so mlajši od 18 let ali starejši od 60 let, ter za nosečnice in bolnike.

Vir: Slovenska škofovska konferenca

ETNOLOŠKI VIDIK VELIKEGA PETKA

O njem več pove etnolog Janez Bogataj: »Danes je veliki dan žalosti, Kristusovega pogreba.« Ta dan poteka križev pot, ki je velika značilnost današnjega dne in tretja ura popoldne je najbolj primerna, saj je takrat Jezus umrl. »Ljudje na ta dan veliko premišljujejo o trpljenju in mučenju, strogi post pa je povezan s postnimi jedmi. Bolj kot gremo v zgodovino, bolj strog je bil post. Mnogi na ta dan niso jedli nič ali samo nekaj enostavnega.«

Na veliki petek gre omeniti jed, ki se zadnje čase ponovno uveljavlja, »Aleluja«. Gre za repne olupke, ki se sušijo na podstrešju in jih kuhajo juhi, v kateri se je kuhala šunka. »Zakaj ta jed, je veliko razlag. Ena je, da naj bi bil to spomin na veliko lakoto leta 1520, ko niso imeli nič za jesti, kot samo olupke. Druga razlaga je, da gre za spomin na turško obleganje na Kranjsko, ko tudi niso imeli nič za v lonec, kot repo. Ikonografska razlaga pa je, da je to spomin na vrvi, s katerimi so Kristusu privezali roke in ga križali.«