Fanči Perdih: vrt pozimi

Svetovalnica | 07.01.2021, 11:11 Mirjam Judež

Kljub temu, da je mrzli januar mesec za počitek zemlje in človeka, pa tisti, ki majo z vrtom veselje, vseeno radi pogledajo na svoj vrt in tisto, kar je tam ostalo od jeseni. So rastline, ki so »doživele« zmrzal, še uporabne? Zimske mesece lahko izkoristimo za izdelavo načrta vrta za to leto, predvsem tisti, ki boste sadike vzgajali sami. Z nami je bila Fanči Perdih, vodja Semenarske hiše Amarant, s katero se je pogovarjala Slavi Košir.

Nekaj zelenjave je še na vrtu, uporabimo jo za smutije, enolončnice, »špinače«

»Na vrtovih so ostale predvsem listnate rastline, ki prenesejo mejne temperature. Še vedno si naberemo solato, kakšne liste od zelja, ohrovta, … za smutije, za kakšno enolončnico. So užitni in zelo dobri, če jih dobro skuhamo, potem pa podušimo v enolončnici, v omaki. Lahko jih naredimo s krompirjem (smukavec). Vse te kapusnice, listnate rastline, ki zunaj preživijo zimo, imajo zelo veliko mineralov, rudnin, ki jih tista zelenjava, ki raste v rastlinjakih, nima. V intenzivni pridelavi so rastline osiromašene rudnin, ki pa sicer jačajo naš imunski sistem. Vse te liste lahko pokuhate, zrežete, lahko tudi surove zmiksate v kakšnem smutiju, skombinirate s kakim sadjem ali korenčkom, ki je sladek, da dobite »užiten« napitek. Skuhano zelenjavo ožamemo, naredimo z jajčkom in drobtinami, naredimo polpete in ocvremo. Ali pa pokuhano zelenjavo zmiksamo, uporabimo kot špinačo. «

Male zmrzali rastlinam ne škodijo

»Manjše zmrzali ne škodijo rastlinam na zimskem vrtu, te rastline imajo zdaj v sebi energijo oz. privzgojeno odpornost na mraz. Zimska zelenjava ni samo živilo, ampak tudi zdrava hrana, ki dviguje našo odpornost, ker je polna vitaminov, mineralov in vseh teh živih snovi.«

Vrt pozimi - prisluhnite pogovoru

V drugi polovici januarja že lahko sejemo peteršilje, blitvo, zeleno

»Okrog božiča se vsi procesi v naravi ustavijo, zemlja je v globokem počitku do polovice januarja. V drugi polovici januarja bodo te rastline hitreje kalile kot tiste, ki jih sejemo prve dni v januarju. Priporočam setev peteršiljev, blitve, zelene v zabojčke, tudi čebulo lahko sejemo v januarju, da bomo imeli v aprilu sadike in v avgustu že pridelek. Zelo koristno lahko zdaj uporabimo naše rastlinjake, zaprte grede, zaprte balkone, … kjer lahko rastline zaščitimo pred preobilno vlago, ker vlaga v kombinaciji z mrazom poškoduje rastline.«

Letošnje leto lahko pričakujemo, da bo pomlad malo bolj pozna.

Zalivanje v rastlinjakih čez zimo ni potrebno

»Jaz v tem zimskem času ne zalivam, le v primeru, da nekaj presadim, ampak to samo enkrat, potem pa pustim. Vlage v tleh je še dovolj, da naše rastline preživijo. Če bi bilo več vlage, bi ta pri mejnih temperaturah, ko voda začne zmrzovat, lahko naredila preveč škode. Naše tople grede, zaprte grede, rastlinjaki, … Tam je najbolj enostavno zalivati čez zimo tako, da zdaj, ko je dosti snega, sveži sneg naberemo in ga damo čez rastline, ker sneg je neke vrste zaščita. V zaprtih rastlinah se bo ta sneg začel topiti, ko bo temperatura višja in tako bodo naše rastline dobile ravno prav vlage. Ne bodo v moči, dokler pa sneg ostaja v tem trdem stanju, je tako kot neka zaščita, da nam rastline ne zmrznejo.«

Siljenje radiča

»Letošnje leto pričakujemo, da bosta januar in februar precej hladna in tudi verjetno pod snežno odejo. Določene korenine, ki so malo debelejše od radiča, ki smo mu že porezali glavo, pa ima samo še rozeto, enostavno izkopljemo (na isti način regrat), vse korenine združimo, povežemo v šopek, postavimo v glinen ali plastičen lonec, poskrbimo, da ostane še malo vlažne zemlje gor, da se nam ne izsuši in če to postavimo na toplo (na vsaj 10 stopinj), nam začne iz korenin rastlina črpati hranila in gnati nove liste. Ti listi so bolj rumeni, beli ali pa če so to rdeči radiči, so živo rdeče barve, so sladki, hrustljavi in nam lahko zelo popestrijo naš krožnik. Nimajo tako zelo veliko v sebi kot tisti, ki so do konca na vrtu, ampak če je na vrtu minus, tistega ne moreš nabirati, če pa je to v kleti, lahko s temi rdečimi listi lepo popestriš solatne krožnike. Če silimo, svetloba ni potrebna. Lahko je na svetlem, potem bodo listki bolj zeleni, če damo v temo, bodo pa beli oz. svetlo rumeni.«

Por pustimo v gredah in ga izkopavamo sproti, dokler zemlja ne pomrzne

»Trenutno tla še niso zmrznjena. Pora ponavadi ne izkopavamo na zalogo ven. Ko bo zamrzovalo, bi ga lahko dali v neko vedro z malo zemlje in koreninami in ga potem pobiramo po potrebi.«

Kdor ima vrt, z veseljem išče trenutke, ki so primerni za kakršnokoli delo na vrtu.

Načrtovanje vrta

»Jaz vedno svetujem, da se v tem jesensko-zimskem času oz. do sredine februarja, ko se začne razmišljati, kaj bomo zdaj prekopavali na vrtu, naredimo nek načrt. Osnova načrta naj nam bo izhodišče iz preteklega leta. V tem primeru imamo pol dela že narejenega, ker vemo, kakšne količine, katere rastline želimo saditi, sejati, vemo, s čim smo bili zadovoljni, s čim ne, to je neka iztočnica za nov načrt. Ponavadi naredim sliko mojega vrta, kako sem imela razporejene gredice, kaj je gor raslo, nov list položim na tistega, naredim obris in gledam, kaj lahko uporabimo kot naslednjo rastlino.«

Vrt pozimi - prisluhnite pogovoru

Zelen radič je zrasel do polovice: porabiti ali pustiti do spomladi, da bi zrasel v prave štruce?

»Ne bo zrasel v prave štruce, ker se bo temperatura v pomlad začela dvigovati in bo začel tako hitro rasti, da ne bo uspel več zavijati glav, poganjal pa bo liste. Vedno je boljša domača zelenjava kot kupljena. Če nimate druge zelenjave, jejte to. Če je grenak, je ta grenčina tisto, kar nas krepi. Zelenjava v trgovini je že tako dolgo porezana, da je iz svojih kocenov že porabila večino hranil. Če želimo kar najbolje izkoristiti zelenjavo, pri zimskih radičih obiramo zunanje liste in iz srčka nam bo rastlina rasla naprej. Če porežemo vse liste, porežemo pljuča. Iz srčka raste naprej in lahko oberemo prav do srčnih listov, da dobimo tudi malo tistega sladkega, sočnega. Možnost pa je, čeprav ravno štrucar nima zelo močnih korenin, da se ga, če bo huda zima, izkoplje po par korenin, shrani v zabojček, vedro, ga postavite bolj na toplo in vam bo hitreje poganjal. S tem ga malo prisilite, da boste imeli več od njega. Vedno je treba spremljati, kaj se dogaja. Če se bodo temperature spustile precej pod ledišče, bodo te rastline čisto obmirovale. Pri mejnih temperaturah in ko se čez dan segreva, rastline še vedno rastejo. Pustite jih v rastlinjaku, če pa bo napoved precej pod ničlo, par koreninic izkopljete, umaknete noter, pa boste lažje preživeli to obdobje mraza.«

Vedno poudarjam, da je treba gnojiti z organsko snovjo od avgusta do novembra, da nahranimo mikroorganizme v tleh, da nam pustijo našo zelenjavo pri miru.

Živalce v rastlinjaku

»Ena izmed variant proti škodljivcem je čaj iz pelina. To pomaga proti vsem grizočim žuželkam (gosenicam, hroščkom, …). Če so se te živalce naselile na radiču, je še vedno primeren za uživanje, dobro se ga opere in tisto se še vedno lahko poje, zadeva ni strupena. Lahko so ti škodljivci gliste, ki prihajajo na radiče, ker v tleh ni dovolj organske snovi. To se nam dogaja tam, kjer spomladi dodamo organsko snov, ki jo mikroorganizmi v tleh intenzivno razgrajujejo v rudninske snovi, elemente, ki jih rastline ali porabijo ali pa se splaknejo. V jesenskem času manjka humusa v tleh in ti naši mikroorganizmi oz. male živali, ki so drugače v tleh zato, da organsko snov predelujejo v humus, so lačne in nam napadejo spodnje liste naših rastlin. Zato lahko kakšne gliste najdemo v glavici radiča. Vedno poudarjam, da je treba gnojiti z organsko snovjo od avgusta do novembra, da nahranimo mikroorganizme v tleh, da nam pustijo našo zelenjavo pri miru.«

Sladki janež, sladki komarček je rastlina hladnih dni

»Sladki janež, sladki komarček je treba čimprej sejati (kar sedaj v banjico ali v posodice za vzgojo sadik). Za kaljenje rabi kar 3 do 4 tedne, v marcu bodo že sadike, ki jih boste posadili na prosto. Sladki komarček prenese mejne temperature, ni težav, če pride slana. Če ga boste marca nasadili, boste imeli konec maja bela odebeljena stebla, ki tvorijo to čebulo. Če pa to zadevo sejete v marcu, so v maju šele sadike, v juniju gre pa v cvet, zato ne dobite odebeljenih čebul, ampak samo šavje. V drugi polovici julija se ga zopet seje, da ga lahko v jeseni pridelamo. Septembra imamo sadike, začetek novembra pa imamo te obeljene liste. Dolgo rabi, da kali, kar pomeni, da rabi toplo, vlažno, ko vzgajate sadike, ko pa pride ven, ne rabi več tako toplih temperatur.«

Vrt pozimi - prisluhnite pogovoru

Kaj s semeni, ki so ostala?

»Najprej porabimo semena, ki jih že imamo. Posejemo jih v banjice, da vidimo, če bodo kalila in to bodo že prve sadike za naš vrst. Kar smo pridelali sami, poskusimo čimbolj očistiti, en del tega posejemo v banjico, imamo kot prve sadike, ostalo porabimo za naknadne setve. Predvsem se moramo odločati, katera semena bomo sejali za sadike, katere direktno, da bomo pravočasno načrtovali vzgojo sadik. Januarja, februarja se seje tiste zadeve, ki gredo konec marca in v aprilu na prosto. Konec februarja in marca pa sejemo rastline, ki jih bomo posadili v maju.«

Semena prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant lahko kupite v Trzinu v trgovini in prek njihove spletne trgovine. Po novem so prisotni tudi v petih največjih Jagrovih trgovinah.