Miša Pušenjak: Rastline se dobro počutijo v tleh, kjer že dolgo ni bilo njihovih sorodnikov

Svetovalnica | 10.02.2021, 16:47 Mirjam Judež

Pred nami je sv. Valentin, za katerega ljudska modrost pravi, da ima ključ od korenin, a zima naj bi še malo trajala. Tokrat je bila naša gostja Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Svetovala je, kako začeti vrtnarska opravila ob napovedanem konkretnem zimskem podaljšku. Pogovor na daljavo je vodil Robert Božič.

Beseda o vremenu

»Težko bi rekla, da je bila zima mrzla, čeprav so bili vmes tudi zelo mrzli dnevi. Kar povzroča največ težav, so te padavine, zemlja je namočena, kar vrtninam, ki so na vrtu, ne koristi. Največje težave v zadnjih letih nam ne povzročajo toliko mrzle zime, sneženje, ampak predvsem to, da se v februarju, marcu, preveč ogreje, potem se pa v aprilu spet ohladi. Bolje bi bilo, da bi bilo do konca marca pošteno mrzlo, celo sneg, potem bi se pa vse postopoma ogrevalo. Te vremenske, klimatske spremembe, nihanja prinašajo ravno te težave: ogrevanje in ohlajevanje v ciklih, kar je najslabše za vse, kar imamo posajenega zunaj, zlasti za česen in čebulo. Znova pričakujem težave s česnom, gnitje čebulic pred koncem sezone, ko ga je treba spraviti. Vsako živo bitje težko prenaša hitre spremembe, ker se mora vse prilagoditi (telo, celice, presnova) in živa bitja za to porabljajo veliko energije. Enako je z rastlinami.«

Hitimo počasi, nikamor se ne mudi

»Vremenskim pregovorom iz starih časov se lahko samo prilagajamo. Nihče ne ukazuje, da je treba sredi februarja sejati papriko. Če je vreme čudno in nimamo ogrevanih rastlinjakov, počakamo še 14 dni; pa kaj potem, če bo paprika šele 15. ali 20. maja posajena ven na prosto. Zdaj je še prezgodaj za setev plodovk. Papriko, feferone, čilije najprej sejemo v sredini februarja, pa še jajčevec, ki rabi malo več časa, da pridemo do neke primerne sadike. Sadike, ki jih mi sadimo, so prevelike. Večja rastlina je, težje se na novo vraste. Paradižnik sejemo na prosto sredi marca. V neogrevanih rastlinjakih paradižnik sejemo zadnji teden februarja, prvi teden marca, paprik ne bi sejala nič prej, ker če sadimo v mrzlo zemljo, rabi rastlina zelo veliko časa, da se prilagodi in ne pridobimo nič na zgodnosti. Pridobite edino, če znate rastlinjake pravilno enakomerno ogrevati. Podnevi jih je treba hladiti, da bo temperatura 25 stopinj, ponoči pa segrevati na 25 stopinj. To je kar strošek.«

Kolobar, kolobar in še enkrat kolobar

Prisluhnite, kaj svetuje Miša Pušenjak o kolobarjenju. »Dva temelja zdrave naravi prijazne ekološke pridelave sta: osnova je zemlja, osnova zdrave žive zemlje je pa gnojenje in kolobar. Drugi temelj je dobro, kvalitetno seme in kvalitetna sadika. Kolobar je iznašla narava. Osnova kolobarja je, da rastline v tleh za sabo vedno puščajo nekaj, kemijske snovi, izločke, ki pa njim samim in rastlinam iz njihove botanične družine škodijo. Če bomo kolobarili, se bodo rastline dobro počutile v tleh, kjer že dolgo ni bilo njihovih sorodnikov. Narava je to naredila zato, da v naravi ne bi nastale monokulture. Seme ne pade daleč od drevesa, od rastline. Če tega mehanizma narava ne bi izumila, bi imeli monokulture, to pa res pomeni idealne življenjske pogoje za glivice, bakterije, škodljivce. Dolgo ostajajo določene stvari v tleh: pri nekaterih rastlinah dve leti, pri drugih pa celo pet let in več. Glivice npr. na fižolu niso vzrok, so posledica tega, ker je fižol predolgo v istih tleh, se ne počuti več dobro tam in se ne more braniti, če zboli.«

Vrt razdelimo na tri dele in vsako leto tistega, ki ga nismo gnojili že 2 leti, pognojimo in obračamo

O kolobarju pa je strokovnjakinja Miša Pušenjak spregovorila tudi proti koncu oddaje: »Rastline razdelimo v tri skupine. Na »požrešnice«, tiste vmesne in tiste, ki ne marajo veliko hranil. »Požrešnice« posadimo na pognojeno zemljo. Nikoli ne gnojimo spomladi, tudi z uležanim gnojem ne, sploh pa ne s svežim. Spomladi lahko gnojimo edino s skompostiranim gnojem, ki je že na otip kot zemlja, kompost in ne vsebuje nobenih delcev slame. Če gnojimo spomladi, lahko delamo za 2 do 3 mesece škodo, šele potem, če sploh, korist (če je vreme in zemlja presuha, še takrat ni koristi). Tistim »požrešnicam« damo 2,5 litra gnoja na m2 ali 10 do 15 litrov komposta na m2. »Požrešnice« so vse plodovke brez paradižnika, tudi bučnice, ne samo razhudniki. V to skupino uvrščamo vse kapusnice. Nadzemne kolerabice so lahko kjerkoli na vrtu, ni treba, da so v tej skupini; vse zelje, cvetačo, ohrovte, sladko koruzo, blitvo, tudi radič lahko damo na pognojeno zemljo. Srednja skupina so predvsem korenovke in gomoljnice. Zgodnji in sladki krompir bi dala v srednjo skupino, ne bi ga dala na pognojeno zemljo. Relativno hitro ga izkopljemo, ima kratko vegetacijo, ne bo vsega porabil, za njim lahko sadimo radič. V srednji skupini rastline nimajo tako velikih potreb po hranilih kot »požrešnice«. Gnoja ne dajemo, lahko pa damo 5 do 8 litrov komposta na m2. Rastline, ki imajo zanesljivo dovolj hrane, če ne gnojimo nič, so: česen, čebulnice, vse stročnice z izjemo visokega fižola, ki mu lahko damo nekaj komposta. Solato lahko gojimo kjerkoli na vrtu, slovenske sorte bodo slabo delale na gnoju. Damo jo tja, kjer nismo nič gnojili, to bo najboljše ali v sredino med »požrešnice«. Vse, kar je kratkočasno na vrtu, rukole, portulake, damo tja, kjer nič ne gnojimo ali pa v srednjo skupino, ne pa na gnoj, saj ne bodo prišle do hrane iz gnoja, ker nimajo tako globokih korenin. Vrt razdelimo na tri dele in vsako leto tistega, ki ga nismo gnojili že 2 leti, pognojimo in obračamo. Če te rastline po tem vrtu prestavljamo na ta način, imamo lahko z enakim vrstnim redom 3-letni kolobar. Če še malo pazimo, da je bil paradižnik prej na gredi spodaj, zdaj bo pa zgoraj, imamo celo 6-letni kolobar. Relativno enostavno je. Zapisovanje, kaj smo imeli kje, res svetujem, tudi datume si pišite, ker si boste lahko pogledali svoje izkušnje za nazaj.«

Kaj storiti s klavrnimi sadikami zimske solate na prostem?

»V tem trenutku nobena rastlina na prostem ne zgleda dobro. So v spečem stanju, samo porabljajo vso energijo, da se branijo pred temi vremenskimi razmerami. Solate ne bi niti prekrivala, ker je premokro. Ko bo pokrita, se vlaga še bolj skoncentrira. Če je na voljo kaj slame, se z njo pokrije tla, s tem bo solati pomagala. Ko se bo spet ogrelo, kot je bilo prejšnji teden (to velja tudi za prezimni česen; podnevi mora biti toplo, tla pa morajo imeti vsaj 5 stopinj), naj uporabi enega od pripravkov (priporočam RastiP – dobi se ga v dobro založenih trgovinah ali prek spleta). Če so tla zabita, jih okrog rastline prerahljamo, ko bo dovolj suho za rahljanje in takrat bo tudi dovolj suho za zastirko (slamo, seno). Zastiramo čisto na tanko, samo zato, da bodo tla ostala suha, predvsem pa rahla. Če bo takrat začela solata propadati, je za obupati, prej pa ne.«

Česen, posajen jeseni, slabo zgleda

»Česen čisto vedno slabo zgleda v tem času. Za česen, ki ga bomo skladiščili, je bolje, da se ga sadi čimbolj pozno. V tem trenutku je premokro, da bi kaj pametnega naredili z njim. Takoj, ko se bo dovolj osušilo (mraz ponavadi tudi izsušuje zemljo), je treba okoli njega najprej prerahljati tla, da bodo korenine imele zrak in bodo lahko rasle naprej, potem pa res priporočam pripravek RastiP, ne bojte se ga, je živ pripravek, ki bo pomagal. Po enem mesecu bo treba to na žalost ponoviti (ti pripravki niso prav poceni). Zemlja mora imeti vsaj 5 stopinj celzija, da ta pripravek deluje. Treba ga je spraviti v zemljo, do čebulic, zato je treba zalivati ne samo po listih, kakor smo navajeni poleti, ampak želimo zaščititi čebulico, korenino, zato večje površine zalivamo kar z nahrbtno škropilnico okolico rastlin z majhnim curkom, da pridejo ti mikroorganizmi tja, kjer morajo delovati.«

Pri zemlji za balkonske rože ne varčujmo

»N8 je črna zemlja v črnih vrečah in jaz jo redno uporabljam. Kako izbrati dobro zemljo za rože? Ponudbe je res ogromno. Najbolj pomembna je cena, ki skoraj vedno pomeni kakovost. V teh zemljah je temelj šota, poleg tega pa dodajajo še kompost, razpadlo organsko snov in raznorazne dodatke, ki pa so dražji. Nekateri trgovci imajo zemlje celo odprte, da jih lahko otipamo. Če zemljo za rože stisnemo v pest in se malo drži skupaj, pomeni, da je ta zemlja boljša, kot če takoj razpade, ker to pomeni, da bo boljše zadrževala vlago. Kupujmo od povprečne cene navzgor. Nikoli za rože ne kupujmo najbolj poceni zemlje in zemlje na razprodaji, ne kupujmo v živilskih trgovinah ali celo na bencinskih črpalkah. Moj osebni nasvet in izkušnja: tam, kjer kupimo sadike (pri vrtnarju, ne v vrtnih centrih), vzemimo še zemljo za rože. Vrtnarji nikoli ne prodajajo slabe zemlje. Znali vam bodo svetovati. V vrtnarijah imajo večinoma N8 zemljo.«