Miša Pušenjak: Slovenci z gnojem pretiravamo

Svetovalnica | 09.12.2020, 15:10 Urša Sešek

Tokrat smo se ustavili ob vprašanjih rodovitnosti vrtnih tal, pomembnosti analize zemlje in pravilnega gnojenja, tudi obdelave. Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor, je odgovarjala na vprašanja poslušalcev, najprej pa na tista, ki jih je zastavil voditelj Robert Božič. S tem nasvetom pa je Pušenjakova sklenila zanimivo oddajo: »Takoj, ko bo dovolj suho, prestavite rastline v rastlinjake!«

Kako vidite letošnjo jesen?

»Letošnje vreme je še najbolj podobno tistemu izpred desetih, petnajstih let. Ni bilo veliko padavin, zelo mrzlo ponoči, a je to za rastline, ki so sedaj na vrtu, odlično. Kapusnice so bolj okusne, če je hladno. Tako vreme, kot je bilo letos septembra, oktobra in začetek novembra, bi kar »podpisala« za vsako leto.

Vrtnarjenje brez prekopavanja zemlje je v trendu, toda Pušenjakova ni navdušena

»Sedaj so trendi, da se zemlja ne bi več prekopavala. Kar sem uspela prebrati in slišati, tega jaz ne bi podpisovala. Da bom na našo rodovitno zemljo gor nasipavala vsako leto na novo kompost, da ne bomo prekopavali, …. Nisem najbolj navdušena. Treba je narediti vse, da zemlja ostane zdrava, to dosežemo z zmernim gnojenjem. Ne vem niti, kako hlevski gnoj spraviti v tla brez prekopavanja. »Freze« so slabša rešitev, saj zmešajo zemljo in gnoj. Če damo gnoj samo na površino, škodimo okolju, saj iz njega izhlapevajo toplogredni plini, tudi hranila, zato gnoj pomešamo z zemljo. Če imamo težke, zbite, glinaste zemlje, bi jih vseeno prekopala za tiste vrtnine, ki bodo spomladi zgodaj na vrtu: zgodnji krompir in zgodnje solate. Korenček in peteršilj bom izpustila, ker nisem pristaš zgodnjega sejanja teh vrtnin. Čebulo, česen sadimo spomladi, bob, grah, … Nasvet: če bo kakšen dan, dva po dežju se toliko posušilo, se bob in grah po večini ravninskega dela Slovenije še lahko posejeta. Sem za prekopavanje tistih gred, ki jih spomladi nujno rabimo. Takrat se pogosto se zgodi, da tega ne moremo narediti, ker smo prepozni. Če imamo lahke, peščene zemlje, pa prekopavanje ni potrebno. 1/3 vrta prekopljemo jeseni, torej vsako tretje leto prekopljemo in to bi bilo popolnoma primerno. Govorim o vrtovih, ne o njivah, kjer je zgodba drugačna.«

Vrtna tla v Sloveniji večinoma pregnojena, dajmo vsaj enkrat v življenju svojo zemljo v analizo

»Slovenci z gnojenjem radi pretiravamo. Gnoj, ki smo ga potresli jeseni, povečini še ostaja na vrtovih, oda spomladi, da bo bolj »za ziher« raslo, po nasvetu soseda gnojimo še enkrat. To so organska gnojila, ki so dolgotrajna in se kopičijo v tleh, zato je pH tal ektremno visok. V povprečju je zemlja, na kateri pridelujemo žita in poljščine in človek tal z gnojenjem še ni preveč spremenil, res kisla. Pojavi se mah in od nekdaj so ljudje mislili, da mah pomeni kislo zemljo. Mah pomeni zemljo s porušeno strukturo. Svetovala bi, da ljudje vsaj enkrat v življenju dajo svojo zemljo v analizo. Vsak laboratorijev nima blizu, a vsaka svetovalna služba jemlje zemljo v analizo. Sredi Ljubljane je Kmetijski inštitut, ki analizira.«

 

Ne mislimo, da bomo z apnom rešili kisla tla

»V Sloveniji velika velika fama, da bodo ljudje z apnom, ki ni pomembno za uporabo na vrtu, »rešili« vrtna tla. Apnenje in uporaba teh pripravkov je agresivno, če jih ne uporabljamo pravilno. Nizek pH, kisla zemlja, dela težave. Območje pH je od 5,5 v peščenih zemljah do blizu 7. Vse kar je pod tem, imamo v zemlji druge mikroorganizme. Nad 7 so drugi mikroorganizmi, kar pomeni, da rastline niso primerno prehranjene. Dodajati apno, ker ti nekdo reče ali ker imaš mah, je najslabše. Naredite analizo. V vsej svojem življenju sem videla dve do tri analize vrtov, ki so bile kolikor toliko primerne, pa še to so bili novi vrtovi. Ponavadi je preveč fosforja. Če je pH nad 7, zelo slabo raste.«

Tla so živ organizem, za gnoj smo prepozni, na pomlad posipajmo kompost

»Organske snovi, mikroorganizmi predstavljajo čisto majhen odstotek zemlje, a so nujno potrebni. Kot bi človek več let živel na infuziji. Če se rastline ne počutijo dobro tam, kjer rastejo, bodo ob prvi čudni spremembi in neugodnih pogojih zbolele. Zemlja je živa, zanjo bi morali skrbeti. Gnojiti z gnojem se v tej razmočeni zemlji ne da več. Gnoj dajemo v tla jeseni. Spomladi so z njim samo težave, takrat je potrebno posipati kompost.«

Kompostnega kupa ne pokrivajmo s folijo, temveč z organsko snovjo (koruznice, slama, smrečje, sekanci, ...)

Lahko gnoj čez zimo kompostiramo in ga skompostiranega potresamo po gredah spomladi?

»V tej razmočeni zemlji je težko kompostirati. Kompostiranje pomeni, da organska snov razpade v humus. Za to potrebujemo toploto in vlago, ne pa mokroto. Če boste kompostirali sedaj, naj bodo kupi čisto nizki, pol metra visoki, »raztegnjeni« in pokriti. Najbolje s koruznicami, a jih sedaj več ne dobimo. Mogoče s kakšno slamo in jo obtežiti mogoče s smrečjem, da je veter ne odnese. Ne pokrivajmo s folijo, temveč z organsko snovjo, mogoče sekanci, okrasno travo, … Kompostiranje se bo začelo verjetno spomladi.«

Zakaj štrucar letos ni »stisnil glav«

»Če prodajalec semena ne dela pravilno vzdrževalne selekcije in išče bližnjice, se to hitro zgodi. V tem primeru se običajno nekaj glav naredi, nekaj ne. Druga razlaga je prepozno sajenje. Letošnja jesen je bila hladnejša in so rastline bolj počasi rasle. Ne bi obupala nad tem štrucarjem. Isto velja za cvetačo in brokoli. Pri teh dveh je možen še škodljivec, a ga letos ni bilo zaznati. Ljudje pozabljajo, da imamo pri solatnicah veliko sort in mogoče je dobil kakšno poznejšo sorto. Če imate rastlinjak, ga z grudo vred prestavite vanj in bo rasel naprej. Če ga nimate in je mraz preživel, ga pokrijte. Če se nič ne dogaja, se lahko poje kar takšnega. Tisti beli sredinski listi so res bolj slastni, a zelen list je tisti, ki nam daje, kar pričakujemo od solate. Beli list ima dosti manj hranil.«

Zimska solata naj ima tri do pet listov, potem bo brez težav prezimila tudi nepokrita

»Nisem »pristaš« pokrivanja, ker če sadike pokrivamo, imamo lahko več težav kot koristi, predvsem z boleznimi. Pred mesecem bi lahko bile pokrite, ker je bilo res mraz. Če so sadike večje kot 10 cm, bodo spet težje prezimile, a nimamo česa narediti. Mogoče paziti, da je zemlja dovolj zračna, mogoče na rahlo še tiste tri zobe zasadit v zemljo, da malo razrahljamo. Zime niso več tako grozne in solata bo prezimila, tudi če ni tako velika.«

Prepozno sejan radič bo imel čisto majhne rozetice.

Prezimne radiče sejemo julija, ne šele septembra ali oktobra, ki pa sta »prava« meseca za setev prezimne solate

»Prezimni radiče je treba sejat konec junija, v začetku julija in najpozneje do konca julija. Zakaj seme radiča slabo kali? Vzrokov je lahko veliko. Seme, ki ga kupimo v trgovinah, ne glede katero, je samo povprečno kaljivo. Za ekološko in neekološko seme so enaki pogoji za kaljivost in so odlični. Ko pride na naše vrtove, pogoji niso več odlični. Seme mogoče tudi nima dobre energije, kar so nas učili v šoli, da ima seme najprej energijo kaljivosti in končno kaljivost, ki je zakonsko predpisana. V slabših pogojih zakonsko predpisana kaljivost ne pride ven. Druga stvar je setev. Radič sicer ni občutljiv na setev. Sicer je bilo kar vroče, a ne prevroče za kaljenje. Največja verjetnost je ta, da s semenom ni bilo vse ok, mogoče je bilo starejše ali odprta vrečka. Svetujem, da se kupi toliko semena, kolikor se ga v eni setvi porabi. Čim vrečko odpremo, spremenimo pogoje in spet izgubljamo na kaljivosti. Razlog slabega kaljenja je mogoče pregloboka setev. Pri radiču se lahko zgodi, da je nevihta in zabila zemljo. Seme so lahko pojedli ptiči, zelo radi imajo radič. Ljudje zamenjujejo prezimni radič s prezimno solato, ki jo lahko sejemo celo oktobra. Prepozno sejan radič bo imel čisto majhne rozetice.«

Pogovor z Mišo Pušenjak

Gnojenje s šest let starim gnojem – je to že kompost? Lahko s kremenčevim peskom izboljšamo strukturo zemlje?

»Šest let star gnoj je že kompost. Če nima več vonja in videza gnoja, je kompost. S kremenčevim peskom ne spreminjate strukture zemlje, temveč povečujete njeno zračnost zemlje. Je začasna rešitev pri travnatih rušah. Čim manj hoditi po zemlji, ko je mokra. Najboljši je kompost in rastline za zeleno gnojenje, tako bo zemlja ostala rahla.«

Na prazne grede posejmo rastline za zeleno gnojenje

»Površine, na katerih nekaj mesecev ne gojimo rastlin za uživanje, je priporočljivo, ne glede na letni čas, zasejati z rastlinami za zeleno gnojenje. Najbolj pomembne rastline za zeleni podor: ajda je najboljša, brez omejitev, na del vrta se poseje bela gorjušica in oljne redkve, morda grašica, nič ne bo narobe, če se dobi kakšna sončnica. To kar zmešano posejemo, je lepo videti, ker nekaj cveti sedaj, nekaj pozneje. Razen grašice vse pomrzne, se čez zimo pusti in spomladi zadela v tla.«

Deževniki jedo le mrtve rastline, s pokošeno travo bodo čisto »zadovoljni«

»Uporabljajte organske zastirke (pokošeno travo, koprivo, …) Lahko je čisto tanka plast, ne bojte se polžev. Vsi deževniki hočejo jesti mrtvo stvar, živih ne jejo. Če imamo vrtove, ki so čisto brez plevela, nimajo kaj jesti. Sedaj so se navadili, da vlečejo ven male rastlinice in ko umrejo, jih pojedo. Sejte, kot ste vajeni in kupite še sadike. Z njimi je manj težav. Ko boste posadili, sadike obdajte s pokošeno travo in deževniki bodo zadovoljni.«

V boj proti strunam

Kdor ima težave s strunami, naj posluša oddajo od 27. minute naprej. Za strokovno svetovanje, kaj vse lahko uporabimo, da ta boj proti strunam dobimo, si je gospa Pušenjak vzela več kot tri minute.

Pogovor z Mišo Pušenjak