Matej Tonin za Radio Ognjišče o epidemiji in aktualnih političnih temah

Slovenija 10. 02. 2021, 18:07 Alen Salihović

V »Pogovoru o« smo gostili podpredsednika vlade RS in ministra za obrambo ter predsednika NSi mag. Mateja Tonina. Z njim smo spregovorili o razmerah v koaliciji, o potezah opozicije, sestavljanju nove vladne večine, pa tudi o načrtih za naprej. »Ta vlada je zagnala mnoge projekte, ki so na izvedbo čakali več deset let,« je dejal Tonin.

Pogovor smo začeli s komentarjem njegovega ponedeljkovega obiska slovenskega kontingenta na Kosovu. Povedal je, da bo Slovenija zmanjšala število vojakov na Kosovu. »Pet odstotkov vojakov deluje zunaj meje. Slovenija je soodgovorna za mir v svetu. Naši vojaki so v tujini cenjeni,« je povedal. Glede odločitve ustavnega sodišča, ki je začasno zaustavilo izvajanje zakona o investicijah v Slovensko vojsko pa je dejal: »Odločitev ustavnega sodišča me preseneča, saj je zakon o investicijah v SV nujno potreben. Upam, da bo končna odločitev pozitivna in bomo lahko zakon začeli izvajati.« Dodaja še, da mora vsaka resna država vlagati v svojo obrambo in varnost. »Ta zakon predvideva zgolj en odstotek državnega proračuna za investicije v SV. Iz tega so nekateri naredili škandal in zbirali podpise,« je bil kritičen.

Pri soočanju vlade z epidemijo je Tonin dejal da je ponosen na to, da so ohranili številna delovna mesta. »Slovenija je zaradi teh osmih protikoronskih zakonih med državami, ki imajo najnižjo brezposelnost v Evropski uniji.« Veseli ga, da je ta vlada, tudi s pomočjo ministrov iz vrst NSi, Janezom Ciglerjem Kraljem in Jernejem Vrtovcem, zagnala mnoge projekte, ki so na izvedbo čakali več deset let. »Kljub silovitim napadom iz vseh strani ta koalicija še vedno stoji. Če bi bilo res, da je Slovenija avtoritarna država, da živimo v diktaturi, ne bi vsak večer po medijih poslušali kritik o delu vlade,« je dejal in ocenil, da je sodelovanje med koalicijskimi partnerji iskreno in zelo dobro.

Pri interpelaciji proti ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju, ki mu očitajo, da je bil prostovoljec pri Zavodu Iskreni pa je ponovil, da smo kristjani del te družbe in to bo potrebno slej kot prej sprejeti. Poudaril je, da NSi ne bo nikoli dovolila, da bodo kristjane zasramovali ali poniževali, vedno bodo branili svobodo veroizpovedi.

O vloženi konstruktivni nezaupnici pa je dodal: »Če bi vsi ti fantje in dekleta vlagali toliko napora v neko pomiritev in sodelovanje, kot ga vlagajo v konstruktivno nezaupnico in interpretacijo potem bi verjel, da jim dejansko gre za Slovenijo. Dejansko pa jim gre zgolj za oblast. Vsi ti očitki, ki jih nizajo, so seveda neutemeljeni. To je njihov boj za oblast, ki je sicer lahko v normalnih okoliščinah legitimen, v izrednih okoliščinah v kakršnih je sedaj Slovenija, bi pa od neke državotvorne politike predvsem pričakoval, da stori vse, kar je v njeni moči, da se naše vrste strnejo in, da s skupnimi močmi premagamo to koronakrizo.«

Tonin je bil kritičen tudi do zelo nizke kulture dialoga, ki smo ji priča na političnem parketu. K temu po njegovih besedah precej prispeva stranka Levica zato je predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču predlagal, da vzpostavijo neke standarde o kulturni razpravi v hramu demokracije. »Tiste, ki gredo čez mejo dobrega okusa v evropskem parlamentu finančno kaznujejo. Nekaj podobnega bi potrebovali tudi v Sloveniji,« meni.

Slabšo epidemiološko sliko v Sloveniji pa je poleg potez politike pripisal tudi znanstvenim izsledkom. Ti naj bi potrjevali, da bi pri nas lahko krožila nekoliko drugačna verzija novega koronavirusa, ki je bil bistveno bolj agresiven. A to bodo morali po njegovih besedah potrditi znanstveniki. »Naši znanstveniki ugotavljajo, ko delajo sekvencioniranje tega virusa, da imamo morda za odtenek kakšen drugačen sev, kot ga imajo druge države. Ko so ugotovili, da se je v nekaterih primerih izkazalo, da imamo ta angleški sev, potem so pa ugotovili, da pa obstaja še nek nov sev, ki ga še ne vedo popolnoma poimenovati oziroma natančno ugotoviti, od kje in zakaj, ampak se je v nekaterih delih bistveno razlikoval od tega angleškega in tudi tistega klasičnega, ki so ga imeli na severu. Morda smo imeli v Sloveniji pa tega, morda še ne vemo in bo to v prihodnosti dokazala znanost, nek poseben sev, ki je bil ultra nalezljiv in se je kljub zelo rigoroznim in težkim ukrepom širjenje virusa nadaljevalo, in da je tukaj morda potrebno iskati razlog, zakaj je bilo toliko več okužb in zakaj podobni ukrepi kot denimo v Avstriji niso prijemali kot v Sloveniji.«

Glede gospodarskega okrevanja po koronakrizi pa je dejal, da bodo kratkoročno pomagali protikoronski paketi, ki bodo pomagali pri zagonu doslej nedelujočih sektorjev, srednjeročno rešitev vidi v debirokratizaciji države, saj je podjetjem potrebno olajšati način poslovanja, dolgoročno pa so potrebne reforme. »Čaka nas še veliko dela. Sedaj se ukvarjajmo s kratkoročnimi ukrepi, pogovarjamo se o srednjeročnih, v drugem mandatu pa se bomo ukvarjali z dolgoročnimi,«je povedal.