dr. Dimitrij Rupel | (foto: ARO)
Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki
Novice Petra Stopar
Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.
Rusija je bolj pod žarometi že vse od razvoja svojega lastnega cepiva proti covidu-19 in hitrega začetka cepljenja, že od sredine januarja pa lahko spremljamo odzive na aretacijo opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki se je iz Nemčije v Rusijo vrnil po zdravljenju zaradi zastrupitve z živčnim strupom novičok avgusta lani. Za slednje je Navalni znova obtožil ruskega predsednika Vladimirja Putina. Navalni je na januarski obravnavni na sodišču poudaril, da je glavni namen postopka ustrahovanje Putinovih nasprotnikov. Odreditev zaporne kazni za Navalnega v Rusiji je sprožila ostre obsodbe s strani zahodne politike in Evropske unije.
Nekdanji slovenski zunanji minister je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril, da je Rusija velika in pomembna država, s katero mora imeti Slovenija dobre odnose. »To je prva točka. Druga pa je: Rusi so velesila na področju vojaštva, na področju gospodarstva niso dober tekmec Američanom, glede znanosti in glede medicine pa moram reči, da so vsega spoštovanja vredni,« je dejal. V zvezi z ruskim cepivom Sputnik V pravi, da sicer ni strokovnjak, a »če so cepivo ponekod po Evropi že začeli uporabljati, ima gotovo svoje kvalitete, morda celo prednosti, ker ga je lažje skladiščiti in tako naprej«. Spomnil je na izjave predsednika vlade Janeza Janše, da je Slovenija pripravljena uporabljati cepivo Sputnik V, če ga bo odobrila Evropska agencija za zdravila. »Rekel bi, da ne bi smeli imeti nobenih predsodkov glede Rusije, predvsem pa ne glede njene znanosti, njenih dosežkov na področju medicine,« meni Rupel.
Rekel bi, da ne bi smeli imeti nobenih predsodkov glede Rusije, predvsem pa ne glede njene znanosti, njenih dosežkov na področju medicine.
Kar zadeva politiko, pa je stvar nekoliko drugačna, nadaljuje Rupel, ki obžaluje, »da se stvari dogajajo, kot se dogajajo«. Spomnil je, da je imela Slovenija po letu 1990 in po razpadu Sovjetske zveze z Rusijo zelo tesne prijateljske odnose, po prihodu Putina na čelo veselile pa so se stvari začele spreminjati. »Putin ima nenavadno kariero za sabo. Bil je uslužbenec KGB in tako naprej, je pa očitno razumel svoj položaj kot položaj vrhovnega komandanta, nekoga, ki ima vse pravice, ki si lahko vse privošči in tako naprej. Jaz moram reči, da sem zelo kritičen do njegove politike v Ukrajini in zelo, zelo kritičen do njegovega posega na Krimu,« je poudaril nekdanji zunanji minister.
V zvezi z voditeljem ruske opozicije pravi, da vsak, ki se bojuje za demokracijo v Rusiji, zasluži spoštovanje. »V tem smislu tudi jaz navijam za Navalnega, predvsem zaradi tega, ker je bil žrtev nekega napada oziroma poskusa zastrupitve, podobno kot že nekateri drugi disidenti v Rusiji. To je seveda neka črna pika za rusko politiko in tudi v mojih očeh je ta politika nekoliko zgrešena.« Kremelj je nedavno izgnal diplomate nekaterih držav članic Evropske unije, ker so po njegovi oceni podpirali protestnike, visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell pa je deležen kritike tudi s strani nekaterih evropskih poslancev, da ni naredil dovolj za okrepitev stališč EU na svojem obisku pri ruskem zunanjem ministru Sergeju Lavrovu.
Rupel kot nekdanji vodja slovenske diplomacije pojasnjuje, da je Lavrov diplomat prvega ranga, izjemno spreten in premišljen politik: »In on je, če prav razumem, Borrellu nastavil past. Borrell je zame nekoliko manj pomembna figura na področju diplomacije. Vem, da je že marsikaj problematičnega izjavil na račun Katalonije, čeprav je on sam Katalonec. Mislim, da se ni znašel na tem položaju in da ima EU na položaju svojega zunanjepolitičnega predstavnika neko relativno šibko osebnost, čeprav najbrž nima smisla o tem zelo globoko premišljevati.«
Vsekakor je po Ruplovih besedah ruski izgon evropskih diplomatov značilna poteza, podobna nekaterim iz časa hladne vojne. »Jaz bi si želel, da tega ne bi bilo in logično je, da mora biti evropska politika zaradi tega zaskrbljena in zadržana. Kakšne bodo sankcije, ne vem, bi pa rad opozoril, da evropske sankcije v zvezi s Krimom in tako naprej, doslej niso bile zelo učinkovite.« Sogovornik je pri tem opozoril na neko drugo vprašanje, ki zadeva odnos med Rusijo in EU, in sicer o Severnem toku: »To je zelo problematično podjetje, ki najbrž ustreza nacionalnim interesom ene od držav EU, ni pa to rešitev za Evropo.«
Vabljeni, da prisluhnete celotnemu pogovoru, v katerem je dr. Dimitrij Rupel komentiral tudi gospodarske odnose med Slovenijo in Kitajsko.
