Mojca Trnovec: Domače malo drugače

Pozitiva | 31.12.2020, 18:00 Nataša Ličen

Na silvestrovo smo poiskali hišo večgeneracijske družinske tradicije. Gostilno Mihovec v Pirničah, ki jo vodi Obrtnica leta 2018, Mojca Trnovec. Drugačnih pristopov se učijo v časih, ko je inovativnost redno vpeta v vsakdan. Ob epidemiji so se morali hitro prilagoditi. Drugačen način dela je pritegnil tudi našo pozornost, potrkali smo na njihova vrta.

Več kot sedem rodov že ohranja družinsko tradicijo. Pod isto streho so še do nedavnega živeli štirje rodovi.

"Ko so se šalili, da pri naši hiši kura poje, je oče rad govoril: "Naša kura naj kar poje, pa dolg naj poje in lepo naj poje.""
Prvi vtis, za mizo je sedela mama ob prebiranju suhih orehov, ob peči, poleg darilnih paketov, še v delu, ki so čakali, da jih zavijejo in odpošljejo, pa oče. Zunaj mož, sredi urejanja dvorišča. Nekje v hiši se je smukala najmlajša hči in teta je pomagala nekje v sosednjem prostoru. Mojca pa je s širokim nasmehom takoj, ko smo zapeljali pred hišo, premostila začetno zadrego. Vedeli smo, da prihajamo v hišo, kjer si gostje redno podajajo kljuko, najdejo pa med drugim prav to, kar smo iskali mi, nenarejeno domačnost ene od avtentičnih domačih slovenskih gostiln.

Če smo vzgojeni v dobrem duhu, je to vredno prenašati naprej.
Prazniki so najbolj doživeti v krogu bližnjih. Če se potrudimo in uspemo ustvariti dobro vzdušje, je to največ. Ostalo je nadgradnja. Prijetna izkušnja je najboljša garancija, da se radi vračamo. To je cilj tudi hiše, ki smo jo obiskali, na starega leta dan, v oddaji "Via positiva".
Mojca: "Biti del družine, z dolgoletno tradicijo, je dar in to znati sprejeti, prav tako. Pri nas je doma gostoljubnost, to je največ, kar lahko damo gostom in prav zato se radi vračajo. Gostinci smo bili v letošnjem letu med bolj prizadetimi, kljub vsemu pa se nismo vdali. V naši hiši bomo preživeli, treba je pozitivno gledati naprej. Če bi kar vrgli puško v koruzo, bi bila to prehitro izgubljena bitka."

V lokalnem okolju, ko vidimo delo kmeta, bolj zaupamo v domače in lokalno
Tradicija gostilne je zapisana od leta 1875. Verodostojno letnico so iskali z etnologom, dr. Janezom Bogatajem, na osnovi prepisov ob ženitvenih pogodbah. Več rodov, že o sedmih lahko govorijo, je uspelo ohraniti in še dopolniti gostinsko dejavnost. Vedno je bila pri domačiji tudi kmetija in ta ostaja pomemben del njihove zgodbe, saj na domači njivi zraste veliko povrtnin, ki so del krožnikov, pripravljenih v gostilniški kuhinji.

Mama Ivanka je vedno rekla: "Reda se držite, drugače bo red zapustil vas!", to imam velikokrat v glavi in drži."

Tradicija je močan dejavnik
"V naši hiši je bila gostilna sicer že prej, pred zapisano letnico. Zanimivo, po pripovedovanju naše mame, so že takrat znali prodajati, ravno tako so imeli, kot rečemo danes, prodajo na vratih. Furmani so šli navsezgodaj mimo hiše, na okenski polici je imel vsak svoj "frakelj". Ga spili in šli potem naprej na delo. Ob gostilni je delovala tudi "štacuna", zato delu hiše, kjer je bil ta vogal, še danes rečemo tako. Danes tam hranimo suhe proizvode. Tretja dejavnost, prav tako močno zasidrana, pa je kmetija."
"V naši hiši bomo preživeli, treba je pozitivno gledati naprej. "

"Pridejo trenutki, ko je težko. Toda ob misli na prednike in njihovo vloženo delo, ko vem, da jim je bilo dostikrat še veliko težje, kot je danes nam, dobim moč. Tradicijo imam ves čas v podzavesti, da je ne zapustim. Ne govorim samo o odnosu do dela, v mislih imam tudi tradicijo misli. V duhu moje vzgoje delujem tudi naprej. Mama Ivanka je vedno rekla: "Reda se držite, drugače bo red zapustil vas!", to imam velikokrat v glavi in drži."

"Vse, kar je prinesemo na mizo, je vzgojeno doma, na naši njivi."
"Radi prodajamo tisto, kar imamo doma. Vsakič, ko grem na njivo, se spomnim mame, ki je vedno govorila, ne sramujte se. Časi se spreminjajo, moto pa ostaja isti. Letošnje leto nam je zavezalo roke pri storitvah v hiši. Gostom smo dobesedno zaklenili vrata, krožnikov tako ne morejo okušati, lahko pa vsaj del naše ponudbe pripeljemo na dom. Za nekaj jedi jim tako omogočimo, da jih lahko prevzamejo na vratih, za praznike smo pekli potice, ki jih dostavimo in jih pojejo doma. Letos je bila tudi odlična letina in smo lahko naredili vrhunski ajvar. Kaj se da."

Vsak, ki nas obišče, lahko vidi, da v naši hiši živimo po krščanskih vrednotah.

Kakovost ima svojo vrednost
"Radi bi jedli domače, brez pesticidov, lokalno, pridelano na domači zemlji, no, potem se je treba tudi zavedati, kdo bo pridelal in kako. Žal nas še vedno pogosto navdaja sebičnost, radi bi dobro "robo", plačali pošteno, morda več za to, pa ne bi. Živimo po tradicionalnih vrednotah, vsa, ki pride k nam, lahko najprej vidi nad kotom križ. O načelih in vzgoji krščanstva pričujemo naprej. Gostom, če vprašajo, radi razložimo o namenu in pomenu simbolov, zakaj recimo prižgemo adventni venec in podobno. Vsak človek v nekaj veruje, tudi ateist. Smo drug za drugega, prisluhniti si moramo, tistemu, ki sedi nasproti nas. Prav letošnje leto nas lahko veliko nauči, kdor v nič ne veruje, mu je bilo težko. Vera dviguje, združuje."
Na silvestrovo domač kruh z marmelado?
Zakaj pa ne. "Važnejša je hrana za dušo", pravi Mojca. "Na silvestrski večer je treba deliti veselje in ljubezen, ni treba, da se veliko jedi bohoti na mizi, lahko je kos kruha namazan z marmelado, ki smo jo pripravili sami ali dobili v dar. Naj bo važnejša od hrane za telo, hrana za dušo", je sklenila pogovor Mojca.

Srečno 2021.