Marjan Bunič
Jakob Čuk
Alen Salihović
Kolesarji ne določajo moje poti! (foto: Pixabay)
Kolesarji ne določajo moje poti! | (foto: Pixabay)

Akademiki na kolesu

18.11.2020, 07:05 Tone Gorjup

V ustavljenem času - že drugič letos - sem postal pozoren na stvari, ki so šle prej neopazno mimo. V pomladnih mesecih se me je dotaknilo zavijanje siren reševalnih vozil, zdaj pa poslušam, zvonove, ki se oglašajo zdaj tu, zdaj tam.

Ne gre za praznično, večerno ali kako drugo zvonjenje, ampak mrliško. Starodavno sporočanje, ki so mu znali slediti še tako preprosti ljudje. Vedeli so, kdaj se poslavljajo od moškega, kdaj od ženske, ali zvon naznanja, da je nekdo umrl ali je že pogreb. Po službeni dolžnosti pa mojo pozornost pritegnejo novice, ki dežujejo z vseh koncev in krajev in prinašajo takšna ali drugačna sporočila.

Pogosto se zgodi, da gre naslov mimo tebe, in da se ustaviš šele, ko se vprašaš: Ali to drži? Je res tako? In potem začneš iskati avtorja ... »V času prvega vala je vlada zlorabila inštitut paliativne medicine za nesprejem starostnikov v bolnišnice, zdaj, v času drugega vala pa vse večji problem postaja vprašanje selekcije.« Ob tem stavku, ki sem ga prebral včeraj, sem najprej pomislil na Švedsko. Na njihov odnos do starejših, o katerem govorijo marsikaj. Starejši in tiski, ki imajo več bolezni, niso deležni enake obravnave kot drugi bolniki ... Tako napredna družba poskrbi za zmanjšanje čakalnih vrst v domovih za starejše. Še sem se vrnil k temu stavku ... Pa saj smo tudi pri nas slišali, zakaj bi se trudili z nekom, ki bi čez nekaj mesecev tako ali tako umrl.

Sledi trditev, da je vlada v času prvega vala zlorabila inštitut paliativne medicine za nesprejem starostnikov v bolnišnice. Spomnil sem se velikonočne revolucije na Ptuju, ki je izbruhnila, ko so v njihovo bolnišnico nameravali preseliti nekaj deset okuženih iz Ljutomera. Ampak, če se ne motim, je moral takrat popustiti prvi mož zdravstva v vladni ekipi.

In še zadnji del stavka: »... v času drugega vala pa vse večji problem postaja vprašanje selekcije.« To vsaj delno drži. Glede na število testov na covid-19 v pomladnem času, se je jeseni ta številka pomnožila tudi za desetkrat. Čakalne dobe so se že septembra občutno povečale, tudi testov je primanjkovalo ... A ekipe, ki jemljejo brise in laboratoriji delajo s polno močjo ... Zaradi epidemije se preventivne zdravstvene dejavnosti ne izvajajo, a so izjeme, ko gre za otroke in mladino ... Navodila o selekciji za vsa področja zdravljenja so jasna: prednost imajo življenjsko ogroženi bolnik, ki potrebujejo takojšnjo bolnišnično obravnavo. Ocena stopnje nujnosti je v pristojnosti zdravnika ...

Nacionalni inštitut za varovanje zdravja ima na enem mestu objavljeno dolgo vrsto navodil za zdravstvene delavce ... To je veljalo v prvem valu epidemije in tudi zdaj naj bi bilo tako. A kot sem lahko bral, je vlada tista, ki je zlorabila inštitut paliativne medicine ... odgovorna je za nesprejem starostnikov v bolnišnice ... ona izbira kdo bo deležen bolniške oskrbe in kdo gre lahko med komunalne odpadke, kot po novem pravijo umrlemu ... Je res vse odvisno od vlade? Zapis, ki sem ga prebiral, kaže, da je. Naprej berem, da je vlada že na začetku nabavila nekatere neustrezne medicinske aparature, potrošne materiale in diagnostične teste ... (zaradi nepravočasnega naročanja in koruptivnih dejanj pogosto preplačane). Nehote pomisliš na Galeta... ali pa na Šarca in njegovo ravnodušnost ob pogledu na posnetke mrtvaških krst iz Lombardije ... A kaže, da gre za prav določeno vlado, ne Šarčevo ali kakšno drugo ... Za tisto, ki je v času relativnega zatišja po prvem valu zanemarila priprave na drugi val, opustila krepitev kakovostnega in vsem enako dostopnega javnega zdravstva ...

Berem še, da je vlada z vrsto odločitev zlorabila epidemijo covid-19 in s komandnim pristopom represijo razširila na vso družbo, namesto da bi vso skrb posvetila obvladovanju epidemije, je povsem jasno, kako in kaj ... Ko se vrneš na začetke zapisa, vidiš, da ga je pripravila Komisija za človekove pravice. In ko vidiš, da to prihaja iz najvišje znanstvene ustanove v državi, kar ne moreš verjeti, da je res. Naslov izjave omenjene komisije »Za izhod iz pandemije in avtokracije« in njena vsebina se bolj prilega kolesarjem kot akademikom.

Nauk zgodbe: tudi akademiki kolesarijo! A verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Naš pogled

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Upokojeni škof Jožef Smej (photo: Tamino Petelinšek / STA) Upokojeni škof Jožef Smej (photo: Tamino Petelinšek / STA)

H Gospodu je odšel škof Jožef Smej

V 99. letu starosti je umrl upokojeni škof Jožef Smej. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo ...

O avtorju