Teorije zarote o virusu in odgovornost

| 20.10.2020, 14:45 Alen Salihović

»Virusa ni! To je globalna prevara! Koliko so vas plačali, da sodelujete v tem? Normalno je, da starejši ljudje umirajo pri takšnih boleznih!« To so zgolj nekatere trditve, ki postajajo vse bolj glasne in negirajo nekaj, s čimer se je okužilo že skoraj 41 milijonov ljudi, življenje pa je izgubilo več kot milijon 120 tisoč oseb. Res je, da se skoraj pri vsakem strokovnem vprašanju najde tudi kak drugačen glas, tudi glede tega virusa se najde, a velika večina strokovnjakov si je enotna v tem, da gre za bolezen, ki ogroža življenja mnogih, sicer zdravih ljudi. No, sedaj že vidim, kako mi nekateri pišete sporočilo in trdite, da jih še več zboli za gripo ter za njo in pljučnico tudi umre.

Spoštovani, moj komentar ni namenjen prepričevanju prepričanih in tistim s teorijami zarote. Te so bile in bodo, ampak želim zgolj opomniti na nekatere zadeve, ki so v Sloveniji zaradi nejevernih »Potrčev, Zlatkotov in & Co.« ter s pomočjo orkestrirane opozicije prešle v fazo, ki skrbi. Skrbi me najprej kot navadnega državljana, še bolj pa kot nekoga, ki s pomočjo strokovnjakov, ne člankov na podlagi »baba čula, baba rekla« osvetljuje problem novega koronavirusa.

Hvala najprej vsem, ki se trudite dan za dnem v bolnišnicah in v domovih za ostarele, da vam te, se opravičujem izrazu - »nebuloze« - ki jih je vse več na spletu, ne jemljejo moči. Da nič manj ne zaupate v sistem in se soočate s težkimi bolniki, teh je trenutno na intenzivni negi že skoraj 60, 300 jih je zaradi covid-19 hospitaliziranih. Veliko srce imate. Poznam zgodbo, kako je medicinska sestra pred smrtjo preko video klica poklicala domače, da so bili skupaj z umirajočim svojcem. Ampak to je za tiste »vplivneže«, ki še naprej trdijo, da virusa ni in da se pretirava, zgolj ena od zgodb. Mene nagovori. Marsikoga ne bo. A sem v minulih tednih prejel že toliko sporočil, pa tudi klicev, kaj se grem, da sem dobil že precej trdo kožo.

Tukaj pa je na mestu vprašanje: kaj pa trda koža svojcev, tistih, ki so jim bližnji zaradi covida-19 umrli. Pa zaposleni v zdravstvu in njihova trda koža? Kolikokrat so se zlomili pod težo te bolezni, katere potek scenarija bi težko kdo dodelal tako do potankosti. Ali ob izjavah o teorijah zarote pomislimo na njih? Pomislimo morebiti, da smo danes še bolj kot kdaj prej poklicani k odgovornemu ravnanju? In da ne dramatiziramo vsakega ukrepa vlade, ki je na predlog stroke sprejet v naše dobro. Zanimiva pri tem so dvojna merila. Ko uvedejo omejitev gibanja drugod po Evropi in mestih, je to skoraj spregledano, ko to med 21. in 6. uro naredimo pri nas, pa cel revolt, še več, napovedani so že novi protesti. Kaj se gremo? Nam je življenje sploh še sveto? Nam beseda »odgovornost« še sploh kaj pomeni?

Vesel sem, da se večina, velika večina, te odgovornosti zaveda. Čeprav ni lahko! Vem. Sam živim v Ljubljani, domače imam na Štajerskem in v času »korone« so se iz tega sveta poslovile tri osebe, ki so na nek svoj način oblikovale tudi moj vsakdan, pa se nisem mogel posloviti od njih na pogrebu. Tudi takšne zgodbe so in nisem edini, ki jo ima.

Zato še bolj bode v oči neodgovorno ravnanje akademskih »vplivnežev«, ki so spet združili moči. Ne »ZA« ampak spet »PROTI«. Proti edini sili, ki po njihovem hromi državo, Janezu Janši. Cvetober profesorjev in akademikov se je po tem, ko so se nekateri od teh 137 že pred tem podpisali tudi pri vzponu Alenke Bratušek, pa Mira Cerarja, Marjana Šarca, Zorana Jankovića, sedaj združil še pod imenom Jože P. Damjan. Ustavni lok, ki bo rešil državo!? Pa kdo verjame v to? Ko je človek prepričan, da je videl vse v slovenski politiki, potem ugotoviš, da je užaljena opozicija zaradi vse večjih apetitov po državnih jaslih pripravljena storiti vse, tudi za ceno človeških življenj, da se vrne na pozicijo.

Kje je tukaj odgovornost? Govoriti na pamet, da je epidemije ušla izpod nadzora, je preprosto neodgovorno, tudi zaradi vseh, ki se trudijo pri zagotavljanju javnega zdravja. Če bi prejšnja vlada pod vodstvom Marjana Šarca sledila takratni direktorici NIJZ Nini Pirnat, da imamo pri virusu opraviti z neko obliko gripe, bi danes imeli še bolj črn scenarij kot v Italiji. V minulih mesecih se je svet, ne samo Slovenija, veliko naučil o virusu. O tem, kako postopati in danes menjati konje, samo zato, ker nekaterim ne ustrezata Janez Janša in vlada, ki je predana cilju iz 17. člena ustave, ki govori o »nedotakljivost človekovega življenja«, iz česar izvira tudi skrb za vsakega posameznika, še posebej bolnega, je preprosto rečeno sramotno in žalostno.

Spoštovani! Hvala vsem in vsakemu posebej, ki prispevate k odgovornemu ravnanju, da lahko zaposleni v zdravstvu, bolnišnicah, domovih za ostarele, šolah, podjetjih delajo, kar se da normalno. Ne bo lahko, morda bo celo zelo hudo, scenariji za prihodnje tedne niso optimistični. A, kot pravi predsednik države Borut Pahor, v krizi skupnost strne vrste. »Zdaj je tak čas. Bodimo pogumni in odločni, a strpni in potrpežljivi. To je zlasti pomembno za politiko, ki naj si iskreno prizadeva za medsebojno spoštovanje in sodelovanje,« pravi Pahor. Ne vemo, koliko časa bodo trajali novi ukrepi in kakšne dodatne ukrepe bo morala država sprejeti v naslednjih tednih, a kot zagotavlja nadškof Stanislav Zore, ve, da smo vsak dan bliže koncu epidemije. Zato je pomembno, da v svojih srcih kljub negativizmu in zgodbam o teorijah zarote ne izgubimo upanja in ljubezni.