»Če bi delali biološko orožje, bi ga naredili točno takšnega, kot je covid-19«

Slovenija | 17.09.2020, 15:02 Rok Mihevc Blaž Lesnik

V zadnjih tednih se epidemiološke razmere ne izboljšujejo, število okužb ob številu testiranj narašča. Stopnjuje pa se tudi odziv tistih, ki se z ukrepi proti širjenju ne strinjajo. Z oddajo smo želeli soočiti njihove pomisleke ter strokovne utemeljitve na drugi strani, a na to niso pristali. Zato t.i. influencerjev ni bilo, so pa bili z nami trije strokovnjaki. Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, internist dr. Pavel Poredoš in pediatrinja ter državna sekretarka dr. Tina Bregant.

»Vstopamo v fazo plesa z virusom«

Jesen bo težka, vendar smo to vedeli, je povedala dr. Bregantova. »Srčno upam, da so se ljudje na dopustih spočili in nabrali nove energije, napolnili svoje baterije, da bomo lahko jesen in zimo zvozili brez zapiranja države. V prvem valu je bilo drugače, takrat virusa nismo poznali in smo želeli virus z zapirjanjem osamiti in uničiti. Sedaj smo v fazi, ko je virus med nami, vstopamo v t.i. fazo plesa z virusom in tudi iz ekonomskih razlogov države ne bomo zapirali, razen če bo to res nujno. Intenzivne enote se polnijo in morali bomo aktivirati tudi drugo linijo bolnišnic. Ne bi rada ljudi strašila, verjamem, da bomo zmogli, bomo pa seveda morali napeti vse sile in sodelovati.«

Skrb, ker vplivneži jemljejo zaupanje v stroko

V javnosti je slišati posameznike, ki nasprotujejo uporabi mask. Slišati je celo primere, ko starši zahtevajo, da učiteljice na roditeljskih sestankih snamejo maske, ker da se ne vidi izraza na obrazu. Tudi dr. Pretnarja vse to skrbi, saj vplivneži jemlejo zaupanje v stroko. »Ti pogovori so včasih prav bizarni in moraš imeti jeklene živce, da ti ne uide kakšna kritika preveč. Opazil sem, da je bilo težko v glavah ljudi obrniti sliko, da maske ne nosimo zaradi sebe, ampak bolj zaradi zaščite drugih. Je pa treba povedati, da maska vsakega posameznika zaščiti cca. od 25 do 29 odstotkov, kar tudi ni zanemarljivo.« Kot pravi, je bilo med njegove Facebook prijatelje zelo težko prodreti z dejstvom, da je zelo pomembno tudi to, kakšno količino virusa se ti nadihaš. »Če si na smučarskem žuru v zaprtem prostoru, z ramo do rame, s kozarcem piva v roki, v predihanem zraku, tam lahko računaš, da boš dobil dovolj veliko količino virusa v svoja dihala in nosno žrelno odprtino in očesno veznico. Manjša kot je ta koncentracija, lažji bo izhod iz te bolezni in morda celo asiptomatski potek bolezni.«

"To je kuga 21. stoletja."

Nasprotniki ukrepov radi sprašujejo, zakaj morajo otroci nositi maske po hodniki, ko pa so zunaj v odmoru, tiščijo glave skupaj in so v gibanju, pa so maske nepotrebne. Ali zakaj mask ni potrebno nositi gostom pred gostinskimi lokali, ki prav tako ne držijo priporočene razdalje. Dr. Poredoš je kritičen do takšnega razmišjanja, hkrati je ogorčen nad sebičnostjo ljudi. »Izhajati iz tega, zakaj bi nosil masko, če mene ne zaščiti, je čisti egoizem. Na to ne moremo pristati, tukaj je velika sebičnost. Izgovarjajo se, češ, da je to ovira pred neposredno osebno komunikacijo, da se s tem kršijo pravice, ... a tukaj resnično ne vidim utemeljenega ugovora in treba je slediti ugotovitvam stroke. Ta je nedvoumno dokazala, da je maska učinkovita. Če hočemo preprečiti epidemijo širših razsežnosti, potem so ti ukrepi edini način, dokler ne dobimo učinkovitega cepiva.« Zato ga presenečajo nasprotna mnenja, da se z ukrepi ljudem jemlje svoboda in jih država zapira v neke kalupe. »To je kuga 21. stoletja. Če ne bi bilo teh ukrepov, bi bila umrljivost bistveno večja in imeli bi katastrofo. Tega se žal nasprotniki ukrepov ne zavedajo.«

O influencerjih: »Celo mi, ki smo medicino študirali, še marsikaj ne vemo«

Poredošu se zdi zanimivo, kako se mnogi čutijo poklicani, da o medicini in zdravju vse vedo. »Celo mi, ki naj bi bili strokovnjaki in smo to študirali, še marsikaj ne vemo. So pa laiki, ki se z medicino nikoli niso srečali in skušajo ustvariti neko javno mnenje o tem, kako so določeni postopki nesmiselni in neučinkoviti. Oprostite, to je ravno tako, kot če bi jaz svetoval, kakšne materiale naj uporabljajo za konstrukcijo vesoljskih plovil.«

Obsežne pljučnice in krvni strdki v pljučih

Zaradi covida-19 je doslej umrlo 136 ljudi. Dvom nekaterih v to številko sloni na domnevi, da pri teh bolnikih ni bila narejena obdukcija, s katero bi znanstveno dokazali, da so umrli zaradi covida-19. Uradna številka naj bi bila tako 0, ker ni bila narejena nobena obdukcija. Dr. Poredoš je povedal, da obdukcija nikakor ne dokaže infekcije s koronavirusom, zato je nesmisleno govoriti o tem. »Gre pa za to, da je res, da so umirali v glavnem tisti, ki so imeli druge kronične bolezni. Če primerjamo naravni potek teh bolezni, če ne bi bilo okužbe s koronavirusom, bi bila smrtnost manjša. Upamo si trditi, da je bila okužna s koronavirusa tista, ki je pripeljala do smrti. Specifični vzroki smrti so pri teh bolniki obsežne pljučnice in krvni strdki v pljučih, ki jih ne povzroča nobena druga kronična bolezen, kot to pozroči infekcija s koronavirusom.«

"Če bi delali biološko orožje, bi ga naredili točno takšnega, kot je covid-19"

Imamo tudi prve »preživelce« in preživeti nekaj tednov na ventilatorni podpori in respiratorju, je izjemno naporno tudi za mlajšega človeka, je opozorila Bregantova. »Ti ljudje so utrujeni, nekaterim izpadejo lasje, imajo psihične težave, s spancem, depresijo, pojavljajo se manjše tromboze tudi v možganovini, to so mikro infarkti. Vprašanje je, kaj to pomeni na dolgi rok. Skratka, pri covid-19 je najboljše ne zboleti.« Omenila je tudi pomislek laikov, da je smrtnost nizka in umiramo tudi zaradi drugih bolezni. »Če bi delali biološko orožje, bi ga naredili točno takšnega, kot je covid-19. Zakaj? Pomislimo na protipehotne mine. Ta človeka ne ubije, ampak trajno poškoduje. Ti potrebuješ nekoga, da ranjenca reši in imaš poleg ranjenca še dva človeka, ki ga rešujeta. Podobno je pri covid-19. Ni samo bolezen kot taka, ni samo ta bolnik, ampak je tudi naš zdravstveni sistem, ki je že pred korono deloval na mejah svoje zmogljivosti. V takih primerih si moramo prizadevati, da ohranimo tudi zdravstveni sistem tudi za druge bolnike.«

Kako delujejo testi in koliko je možnih napak pri njih, kako učinkovit je švedski model boja proti koronavirusu, o cepivih in o tem, ali bo dr. Bregantova cepila svoje otroke, pa tudi o aplikaciji #OstaniZdrav, pa v posnetku oddaje "Pogovor o".

Bodite pogumni!

Na koncu je dr. Tina Bregant spodbudila in opomnila: »Pogum v življenju velja, pogum ni odstotnost strahu, ampak je pogum to, da premagamo ta naš strah in da živimo. Za življenje je potreben pogum, tudi v drugih časih, v času covida-19 pa še toliko bolj.«