Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
Slovenska in evropska zastava (foto: Rok Mihevc)
Slovenska in evropska zastava | (foto: Rok Mihevc)

Demokracija je zelo ranljiva

Slovenija | 11.09.2020, 11:50 Marjana Debevec Rok Mihevc

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom pripravil tretji Teden vzgoje, ki je bil posvečen tematiki "Slovenija, moja domovina". Spodbuditi so želeli ljubezen do domovine in hvaležnost za samostojno državo Slovenijo. Vsak dan smo razmišljanjem različnih sogovornikov prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče, ob sklepu pa smo se pogovarjali z duhovnikom Milanom Knepom.

Zakaj je pomembno, da otrokom in mladim predajamo čut za domovino?

Otroka ni potrebno uvajati v ljubezen do staršev, ker jih preprosto ljubi. Podobno je bilo nekoč v odnosu do domovine. Otroci so ljubezen do domovine ponotranjili z materinim mlekom. V naši državi je danes potreben zagovor, apologija domovinske ljubezni. Skoraj se moramo opravičevati, in kar naprej pojasnjevati, da z domovinsko ljubeznijo ne mislimo nič slabega, da nimamo nič proti migrantom in pripadnikom različnih drugih družbenih skupin. Kot da je beseda domovina ene od besed sovražnega govora.

Kako bi opredelili domoljubje? Kako se razlikuje od nacionalizma?

Ko ljubim svoje starše, drugih očetov in mater ne podcenjujem in ne zaničujem. Ko ljubim svojo domovino, spoštujem in razumem čustva drugih, ki tudi ljubijo svojo domovino. Pristna domovinska ljubezen ljudi različnih narodov povezuje, nacionalizem pa ločuje. Kajti nacionalizem je narcistično poveličevanje lastnega rodu, krvi in kulture ter podcenjevanje ali celo zaničevanje drugih jezikov, narodov in kultur.

Milan Knep
Milan Knep © ARO

Kako mlade pripravljati na to, da bodo prihodnji graditelji demokracije, ki se vedno znova obnavlja?

Ko govorimo o ljubezni do domovine, želim poudariti, kako pomembno je, da si nobena družbena ali politična elita ne prilašča pravice do edino veljavne interpretacije narodne zgodovine in kulture. Demokracija zagotavlja, da si nobena elita trajno in ekskluzivno ne prilašča oblasti in nadzora na narodnimi ekonomskimi in naravnimi viri.

Demokracija je zelo ranljiva. Njen najmočnejši branik je civilna družba. V Sloveniji je ogrožena tudi ta, kajti tranzicijska levica želi prek nevladnih organizacij, ki jih izdatno financira, obvladovati tudi civilne iniciative. Pogosto so nevladne organizacije le transmisija interesov levega političnega bloka, SZDL v novi preobleki. Zato je za Slovenijo zelo pomembno, da je del EU, kjer je več možnosti za čim večjo pluralnost civilne družbe.

Eden od poudarkov Tedna vzgoje je hvaležnost Bogu za našo državo in jezik in drugo, kar imajo druge sodobne države. Danes se zdi, da nam je večina stvari samoumevnih in se zanje ne znamo več zahvaljevati. Zakaj je hvaležnost tako pomembna?

Slovenija ima vse potrebne državniške atribute in inštrumente za učinkovito upravljanje lastne države. Hvaležnost do države, ki smo jo pred tridesetimi leti dobili tako rekoč po čudežu, se kaže tudi v tem, da si teh inštrumentov upravljanja nihče, nobene elita, ne prisvaja, in jih ne izrabljali le za svojo ekonomsko in politično moč, temveč jih uporablja v dobro vseh državljanov, ne glede na nazorsko prepričanje.

V novo šolsko leto vstopamo z negotovostjo. Škof Turnšek vabi, da vsako težavo sprejmemo kot izziv, s katerim se lahko spoprimemo. Kaj bi priporočili učencem, dijakom, staršem in učiteljem v teh negotovih časih?

Zaradi korone so mnoge prakse drugačne kot v običajnih razmerah. Za te prakse si moramo pridobiti nove veščine, zato moramo biti učljivi in se ne kar na počez jeziti na NIJZ, vlado, nad šolskim sistemom, torej nad vsemi, ki zaradi svoje odgovornosti do družbe zahtevajo prilagoditve in nova znanja. Učljivost moramo pospremiti z veliko potrpežljivosti, s širino, ne pa z nerganjem in neučakanostjo.

Celotnemu pogovoru prisluhnite v avdio posnetku!

 

Slovenija, Politika
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...