Plemenitost človeka se kaže v njegovih odnosih z ostalimi, ne v šolskih ocenah. | (foto: Pixabay)
Kaj pomeni hoditi v šolo?
Oddaje Nataša Ličen
Ko smo v sobotni oddaji Za življenje vprašali Alenko Rebula, kako dobro začeti novo šolsko leto, zaradi znanih razmer še z dodatnim bremenom, je odgovorila, da bi bilo modro najprej razbremeniti mit šole.
Otrok naj gre sam v šolo, ne z našo senco nad seboj.
»Šola je človeška iznajdba za predajo znanja, da ni treba vsakemu posebej začeti na novo. Šola ima prednosti in slabosti. Je struktura, včasih toga, v kateri se nekateri znajdejo, drugi sploh ne. To kar učimo, je dostikrat že preseženo, kar se bomo naučili, bo pozabljeno. Ostale bistveni stvari, ki bi jih potrebovali in bi jih morali znati, pa v šoli lahko ne dobimo in tako naprej. Šola je majhen del našega življenja, ki nas opremi bolj ali manj uspešno z osnovnimi stvarmi. Šola ni tempelj znanja, kraj, kjer se moram izkazati, spričevalo ni dokazilo delovnih navad otroka, njegov uspeh ne odraža, kako dobra mama sem in podobno.«
Skratka, na šolske rezultate nalagamo neverjetne stvari. Najprej se je zato treba postaviti na realna tla. Šola je izkušnja, kamor gre otrok in bo polna prijetni, pa verjetno vačsih tudi neprijetnih dogodkov. Na koncu šole se bo vse šele začelo. "Ob takšnem stališču se sesuje mit, kaj vse moramo dati od sebe, vsi skupaj, otroci, starši, učitelji, da bo otrok briljanten in odličen in ne vem kaj še vse", je razmišljala Alenka Rebula. "Bodimo pošteni, vprašajmo se odrasli, kaj nam pomeni šola, kako smo jo doživljali, kaj smo se mi naučili v njej, kaj nam je bilo odveč, kaj nam je pomagalo, česa smo si najbolj želeli, v času naših šolskih let, od svojih staršev?"
Plemenitost človeka se kaže v njegovih odnosih z drugimi.
Zakaj to? Da se rešimo svojih projekcij na otroka, pravi Alenka Rebula. Namesto, da bi videli njega, vidimo sebe. Otroka ne moremo spremljati, če smo v ospredju vedno mi. Naša panika, naši strahovi in kompleksi, naše želje ... Če to odložimo, razbremenimo otroka. Otrok naj gre sam v šolo, ne z našo senco nad seboj.«
Drugi mit je, da uspeh v šoli opredeljuje otroka in da to, kar v šoli pokaže, govori o njem, kakšen človek je. "To vsekakor ne drži. Ločimo otroka od tega, kar je doma, na ulici, v zasebnosti, od otroka, kot ga vidimo v šoli, kjer je učenec. Tako kot je redka služba povsem po meri odraslega, tudi šola ni po meri vsakega otroka. Če se otrok v šolskem sistemu ne znajde najbolje, to še ne pomeni, da na ostalih področjih v odraslih letih ne bo blestel. Ne moremo absolutno sklepati, da bo otrok s slabim izpolnjevanjem šolskih obveznosti, tudi v življenju nedelaven. To so pogoste panične projekcije, brez veze. Struktura iz naših otrok ne bo naredila čudeža. Vprašanje je, kako doseči zadovoljstvo, da bo otrok kolikor toliko z veseljem hodil v šolo in z občutkom, da bo nekaj malega v šoli tudi dobil. Važno je, kaj otrok sam lahko vnese v šolsko leto, med sošolce, da bo sprejet, slišan, kako doseže dostojanstvo in da pri tem ne pohodi koga drugega. Ravnovesje je, da se otrok zaveda, da se kakovost človeka pokaže v odnosih. Plemeniti človek zna prisluhniti drugemu, zna graditi razumevanje, ker nismo sami na svetu, to je najpomembnejše v življenju, vse ostalo so le orodja.
Tako je ob sklepu oddaje Za življenje v razmislek pred novom šolskih letom dejala Alenka Rebula. Naj bo zadovoljno, polno navdiha ter novih spozanj jesensko obdobje, ki je in bo izziv za slehernega.
