Šolar | (foto: Pixabay)
Prvemu šolskemu dnevu naproti
Komentar tedna Jasna Korbar
Šola nas vabi, novemu šolskemu letu naproti. To leto bo nekoliko drugačno, saj bomo zaradi epidemije prilagodili tudi izvajanje izobraževanja. Pa vendar, srečala bom že znane obraze svojih dijakov in veliko novih , neznanih, ki bodo letos prvič prestopili prag srednje šole. Želim si, da bi bila za njih učitelj, ki bi jim pomagala gojiti, spoštovati in ohranjati njihovega duha. Učitelj, ki bo s pomočjo staršev, sejalec dobrih, žlahtnih semen celostne vzgoje.
Čeprav je v današnjem času, ki je poln kritike, slabih namenov, prevar in drugih težkih trenutkov, težko ostati zvest svojim idealom, pa so ravno »ti mladi ljudje« tisti, ki si nas bodo ali pa ne, zapomnili celo življenje. So naše poslanstvo in naš blagoslov.
Delo na daljavo je zahtevalo od nas, učiteljev, več senzibilnosti, potrpežljivosti, inovativnosti. Nismo vedeli, kaj vse se skriva za imenom in priimkom posameznega dijaka. Lahko so se skrili za ekran računalnika ali mobilnega telefona, sami s svojimi stiskami, nemočjo, nemotiviranostjo in uspešnim opravičilom pred medsebojno komunikacijo. Življenje v disfunkcionalni družini, stiske staršev, ki so ostali brez službe, brez materialnih sredstev, s skrbjo, kako naprej so realnosti življenja za štirimi stenami. Zbrano in samostojno delati v takšnih razmerah še za šolo, je bil verjetno skrajni napor. Zato bo še kako dragocen čas, ki ga bomo skupaj preživeli v šoli, na daljavo pa bo, tako kot doslej dobrodošla kakšna ura, namenjena zgolj le pogovoru. Kako si? Bo šlo? Kaj je bila najboljša stvar zate danes? .....
Vesela sem, da se bomo srečevali v šolskih klopeh. Najprej zato, ker potrebujemo osebni stik, zato, ker je s slišano neposredno razlago učitelja snov mnogo lažje predelati in nenazadnje tudi zaradi zavedanja, da je zdaj pa epidemiološka situacija mnogo boljša kot je bila marca.
Zavedam se, da moram kot učitelj poskrbeti najprej sama zase, saj bom le tako sposobna prenašati nove izzive tekočega šolskega leta in biti vir moči, prenašalec znanja in opora takrat, ko to potrebujejo. In, kaj pomeni, poskrbeti zase? A je merilo dobrega učitelja, da presedi 10 ur na dan za računalnikom, zanemari sebe in svoje bližnje, dijakom pa naloži bistveno več dela, kot takrat, ko so v šoli? Mislim, da ne.
Velikokrat sem bila priča pripovedovanju obupanih staršev, koliko naloge, brez razlage dobivajo naši otroci. Po drugi strani pa glas obupanih učiteljev, ki niso več zmogli. Glede na izkušnje z delom na daljavo, ki smo si jih že pridobili, verjamem, da bomo učitelji iskali načine, oblike in metode dela, da prilagodimo količino delo otrokom, sebi in staršem. Glede na informacije ministrstva, da potrebuje otrok pri delu na daljavo 2/3 več časa, da nalogo opravi doma, kot jo v šoli, moramo imeti tudi to v zakupu.
Mnogi se danes sprašujejo, ali bodo otroci koronageneracije prikrajšani za znanje. Mislim, da ne, le pridobili so ga in če bo potrebno, si ga bodo, na nekoliko drugačen način, način, ki vključuje več lastnega dela, medsebojne pomoči, prilagodljivosti in večje aktivacije lastnega uma in razuma.
Tako učitelji kot starši si želimo, da se naši mladi zaženejo proti izzivom, ne pa da se jim umikajo, da preizkusijo svojo moč v grobi življenjski resničnosti, opogumljeni s spoznanjem, da lahko premagajo prav vse ovire, ki jih bo življenje postavilo na pot. Toda jazi mnogih naših mladih so še krhki, koraki obotavljajoči. Ponujajmo jim roko in jim pokažimo, da je velikokrat, ko želijo obmirovati, potrebno teči, da je potrebno delati za uspeh, biti vztrajen. Pohvalimo njihove spretnosti, opazimo njihov napredek, obenem, pa jasno pokažimo naše meje. Pomagajmo jim, da ozavestijo spoznanje, zakaj se je vredno učiti – ne samo matematike, slovenskega jezika in drugih predmetov, temveč ali predvsem dobrohotnosti, veselja do življenja, občutljivosti za bližnje.
Šola je prostor, kjer lahko dodatno razvijajo občutek povezanosti z drugimi in občutek smiselnosti ter identitete.
Starši, ta dan je priložnost, da skupaj s svojim otrokom ustvarjate spomine. Za to se je vredno potruditi. Blagoslovite jih pred odhodom in zmolite zanje. Ko se vrnejo, pa jih peljite na sladoled , pico, povejte jim svojo zgodba vstopa v šolo ali kakšen utrinek prvega šolskega dneva.
Učitelji, če bomo našim mladim blizu, bodo posnemali naše vrednote in merila. Spoštovali nas bodo in se nas spominjali vse življenje ali, pa nas bodo odklonili, saj jim nismo dali tistega, kar so v tem obdobju poleg znanja najbolj potrebovali.
Želim si pustiti sledove, v katere bodo z veseljem in hvaležnostjo postavljali svoja stopala.
Vsem učiteljem, ki stopamo na učno pot naših otrok želim, uspešno in veselja polno novo šolsko leto ter obilo razsvetljenja Svetega Duha, ki naj nas spremlja pri našem poslanstvu.
Vpraševalec: In tudi če postanem odličen učitelj, kdo bo vedel za to?
Odgovor: Ti, tvoji učenci in Bog. Precej pomembno občinstvo.
... iz filma Človek za vse letne čase.
