Ustavni sodnik Jaklič o predpogojih demokracije

Slovenija 10. 08. 2020, 07:42 Alen Salihović

»Sistem, ki ima resnične probleme na ravni oblikovanja volilne in politične volje, ni demokracija.« Tako je za Radio Ognjišče dejal ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Spregovoril je o tem, kakšni morajo biti delujoči predpogoji za demokratično delovanje države.

Ustavni pravni strokovnjaki danes še bolj spoznavajo, kakšen je problem tranzicijskih demokracij, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ustavni sodnik Jaklič. »Če imaš monopoliziran sistem medijev, izobraževanja in tako naprej, potem pluralnost mnenj in s tem svobodno oblikovanje volilne volje nista zagotovljena,« je sogovornik odgovoril vprašanje, kaj lahko začne spodjedati demokracijo. Dodal je, da morajo biti za urejeno demokracijo izpolnjeni nekateri predpogoji kot je npr. pravilo, da ima vsaka oseba en glas ter da mora biti oblikovanje politične volje državljanov svobodno in pluralno. »Ta proces je zelo pomemben, kajti vidimo, da se v svetu v zadnjih letih dogaja marsikaj. Ponovno se sprašuje tudi zahodna demokracija, kako kakovosten je res njen proces oblikovanja politične in volilne volje. Poznamo primere vtikanja v volilno ali pa referendumsko kampanjo o brexitu naprimer ali pa predsedniške tekme v ZDA odzunaj, preko družbenih omrežij, preko akterjev, ki so pravzaprav računalniki, ki robotsko proizvajajo neka sporočila. Volivke in volivci sploh ne vedo, da ta sporočila masovno tvorijo in pošiljajo računalniki od nekod drugod, naprimer iz Rusije. Tukaj se je zahodna demokracija zavedla te stare teme predpogoja demokracije, ki je svobodno in pluralno oblikovanje volilne in demokratične volje, ter nevarnosti zanj,« je povedal.

Nadalje je dejal, da je za pravilno delujočo demokracijo potrebnih več stvari med drugim tudi dolgoletni učenje na napakah in skrb, da se jih odpravi. »Da se torej to odpravi čim bolj pošteno in enakopravno in iz vidika čim večje pluralnosti. Tako, da tega v 30. letih ni mogoče, niti v zadostni meri dojeti, kaj šele ponotranjiti in potem se na napakah učiti in jih izboljšati, popraviti. Za to je pač potrebno dolgo obdobje učenja, primerjave, tudi na podlagali napak drugih ter lastnih napak, potrebna pa je tudi odkrita kritičnost ter iskanje izboljšav. Ne pa pragmatično odločanje v korist ohranitve neidealnega stanja, ki bi bi imelo za cilj kaj tretjega, npr. ohranjanje privilegijev.«

Ustavno sodišče ima ključno vlogo pri oblikovanju demokracije je še dejal Jaklič. Če so na tem področju precej storili sodniki, ki so bili imenovani ob začetku samostojne države pa je ta trend učinkoviti z leti popustil. »Sam bistvenega napredka ne vidim. Marsikaj je bilo odločeno, številni primeri so bili odločeni, seveda so prispevali k izgradnji pravne države ampak, da bi pri bistvenih temah, za demokracijo ključnih, ustavno sodišče odigralo takšno vlogo, ki bi si jo želel, to pa moram reči da ne,« meni Jaklič, ki na tem področju vidi manko, ki zavira državo, »da bi v resnici postala demokratična v polnejšem pomenu besede. Mi smo navajeni reči, da smo demokracija. Ne! Nihče po 30. letih ni demokracija, še posebej ne takšen sistem, ki ima resnične probleme na ravni svobodnega oblikovanja volilne in politične volje. Takšen istem ni demokracija. Kršil bi osnovno načelo stroke, če bi trdil drugače. Stroki sem pa v celoti zavezan,« je ustavni sodnik Jaklič povedal za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj«.