Christopher West in glasbenik Mike Mangione | (foto: Marjana Debevec)
West: Nisi nor, če ...
Novice Marjana Debevec
Slovenijo je sinoči obiskal najbolj znan razlagalec teologije telesa sv. Janeza Pavla II. američan Christopher West. V nabito polni športni dvorani Zavoda sv. Stanislava je spregovoril o naših najglobljih hrepenenjih in kje jih resnično lahko zadovoljimo.
Kam usmerjam lastna hrepenenja?
Po eni strani je bil teološko zahteven večer, po drugi strani pa so se Westove besede, prepletene z glasbo Mika Mangioneja dotikale najglobljih strun našega srca.
Vsak namreč v sebi nosi hrepenenja. Možnosti pa so tri: ali jih potlači v skrbi, da se bo držal nekih pravil, ali jih poteši z minljivi stvarmi, ki vodijo v greh, ali pa jih usmeri navzgor, k Bogu, ki edini lahko v polnosti zadovolji naše srce.
Spomnil je na besede sv. Avguština, ki je govoril o tej žeji kot o nemiru: »Nemirno je moje srce, dokler se ne spočije v tebi, Bog.« Včasih pa se zgodi, da to svojo žejo poskušamo potešiti tako, da ranimo sebe in druge.
Papež Leon XIV. pravi, da žeja ni slaba stvar. »Ni treba ugasniti ognja, pač pa moramo priti v stik s svojimi srci«, je poudaril Christopher.
»Bog nam je dal strast, žejo in lakoto, ki ji Cerkev pravi eros. Dana nam je kot gorivo rakete, ki nas lahko izstreli med zvezde. Naučiti se moramo leteti med zvezde. Temu rečemo molitev.«
Ne bojte se čutiti hrepenenja
Krščanstvo je po njegovih besedah za lačne ljudi. Če nisi v stiku s svojo žejo in lakoto, krščanstvo zate ne bo imelo smisla. V pogovoru za naš radio je v tej luči dejal: »Niste nori, če verjamete, da obstaja gostija, ki odgovarja vaši lakoti.
Niste nori, če si nek film ogledate že desetič, ker vam ta film gane srce. Niste nori, če vas glasba gane in spravi v jok. Ni noro, če si predstavljate, da obstaja izpolnitev, ki ustreza globini vašega hrepenenja.
Ne bojte se čutiti globine tega hrepenenja. Krščansko upanje je tisto, kar nam daje nauk Janeza Pavla. Spomnite se, da je naslov njegove biografije »Pričevalec upanja«.
Katekizem opredeljuje upanje kot krepost, s katero začnemo hrepeneti po nebesih kot izpolnitvi vseh naših hrepenenj. To je krščansko upanje. Nisi nor, če verjameš, da obstaja gostija, ki ustreza tvoji lakoti.«
Na samem dogodku, ki se ga je udeležilo 900 mladih in manj mladih pa je poudaril, da hrepenimo po dobroti, lepoti in resnici, zaslepijo in premamijo pa nas luči hitre potešitve. Zato moramo spremeniti smer, se spreobrniti.
»Ne bojte se nocoj spustiti toploto sonca v zamrznjene dele svojega srca. Dobrodošli pri vodnjaku!,« je še dejal.
Večer smo sklenili s češčenjem Najsvetejšega ter Jezusu izročili tisto, kar najgloblje nosimo v naših srcih.«



