Ustvarjanje je nekaj, kar je v nas položil Bog
Pozitiva | 21.05.2020, 17:50 Nataša Ličen
Življenje je učni poligon, je v oddaji Via positiva, dejala Petra Markič. Njene zgodbe iz gline so nas navdušile za srečanje pred mikrofonom. Ob pogovoru pa smo odkrili, da je njena zgodba širša.
Polna pričevanja in prežetosti z osebnim iskanjem. Kdor o tem iskreno spregovori, je navdih mnogim, da zmorejo tudi sami zbrati pogum in vstopiti v dejavno spreminjanje svojega življenja, predvsem odnosov z drugimi, na boljše.
Vsaka generacija stopi na ramena naslednji.
»Moje življenje je kar polno, lahko bi tako rekla, da. Rada živim. Seveda pa pridejo vmes tudi težke stvari, določene učne situacije, pri katerih se mi zdi, da če jih ne predelam ali ne razumem, se v takšnih ali drugačnih oblikah ponovijo. Dokler ne razumem, kako in zakaj sem se tako odzvala, bi lahko drugače?«
Petra Markič je mamica treh otrok, dveh osnovnošolcev, najmlajši je še v vrtcu, žena skoraj desetletje in pol, po poklicu pa socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem centru Rakitna, kjer za otroke in mladostnike izvaja aktivnosti ter terapije s konji. Popoldanska dejavnost pa je ustvarjanje iz gline, kar jo zelo izpolnjuje. Specializirala se je tudi za svetovalko v Imago terapiji.
Glina, molitev, Bog, so moj medij umiritve. Gnetenje gline me pomirja. Ustvarjanje je nekaj, kar je v nas položil Bog.
Dokler številnih vzorcev vedenja, svojih odzivov in čustvenega dojemanja ne predelamo pri sebi, to prenašamo na svoje otroke in v ostale odnose. »V meni je zrasla močna želja po bolj zavestnem zakonu in biti stabilna mati svojim otrokom. Naučila sem poskrbeti zase, se preventivno umakniti. Z možem sva se tudi skupaj vključila v Imago terapijo. Vsaka generacija stopi na ramena naslednji.« Zato je dobro predelati prtljago, se je osvoboditi in osvobojeno stopiti naprej, pravi Petra.
V veri lahko kličemo v bivanje stvari, ki si jih želimo, če je seveda takšna Božja volja.
Močna je njena zgodba zaupanja, ki jo je pripeljala do svojih prostorov in materiala za delo z glino. S tem materialom se je prvič spoznala pri trinajstih, z očetom sta skupaj obiskala tečaj. Resneje pa je začutila klic po vnovičnem ustvarjanju z glino pred leti, po srečanju z gospo v keramičnem ateljeju na Kokrici. O podrobnejšem poteku dogodkov pa prisluhnite pogovoru. Morda bo spodbudil tudi vas k uresničitvi nečesa, kar si že dolgo želite, da bi delali.
Posebni so Petrini križi iz gline. Želela si je križ za v spalnico, pa ni našla takšnega, ki bi ji ustrezal. Pogosto je bil upodobljen le s trpečim Kristusom. Petra pa si je želela bolj vstajenjski križ, iz Nove zaveze. Smrt je premagana in sveti Duh je v nas, v tem smislu. Pa si ga je naredila. »Povečini imajo moji križi motiv drevesa, s pomenom rasti, upanja in razvoja. Na nekaterih so citati iz Svetega Pisma.« So njeno pričevanje, njen del širitve Božje Besede.
Pri terapijah je treba odgovorno ravnati s konji, da se ne izčrpajo. Konji prenesejo nase vsako stisko in čustva, ki jih začutijo pri ljudeh.
Njeno poklicno delo mnogi razumemo idilično. Pa ni vedno tako, pravi Petra. Delati mora ob vsakem vremenu, lahko si predstavljamo, kako je pozimi, ob mrzlih in vetrovnih dneh. Vseeno pa je predana poslanstvu in njeno razumevanje otroških duš ter nenazadnje čutenje občutljivosti živali pritegne, da jo poslušamo odprtih ust, saj nas popelje v za marsikoga povsem nov svet sobivanja s konji. »Konji zaznajo na drugačnih ravneh čustveno stanje človeka. Če smo nemirni, s hitrim srčnim utripom, nas je strah, morda smo zelo veseli, vzhičeni, ... konj to »prebere« in se odzove.«
Konji nam pomagajo prepoznavati čustva in notranje dogajanje. Postanemo pozornejši na svoje obnašanje, bolj čuječi do svojih notranjih odzivov. Delo s konji je v sklopu terapij kompleksno delo, še doda Petra. Veliko se je naučila, in se še vedno, od sodelavke Irene Gubina, ki je v dobrem desetletju zasnovala Celostni pristop k treniranju konj in poučevanju jahanja z uporabo bitless uzde in subtilnim pristopom do konja, v učenju katerega se prav tako subtilno prebudi in oblikuje osebnost učenca.