Slovenske občine so že dalj časa v finančni zagati | (foto: Pixabay)
Občine skrbi, da bodo padle v likvidnostne težave, vlada išče rešitve zanje
Slovenija Helena Križnik
V aktualni krizi pomembno vlogo igrajo lokalne skupnosti. Župani so med tistimi, ki so na prvi bojni črti, lahko slišimo. Obenem se vrstijo opozorila, da bi občine v Sloveniji lahko padle v likvidnostne težave. Zato posebna vladna delovna skupina pripravlja pomoč tudi zanje.
Že leta se vleče varčevalna zgodba, zdaj se obetajo dodatni stroški
Občine so v finančni zagati že od prejšnje krize. »Povprečnina ni bila nikoli vrnjena v neko normalno stanje, ta varčevalna zgodba se nam zato vleče že leta. In zdaj smo spet v situaciji, ko bomo imeli dodatne stroške,« je spomnil predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj. Predstavniki lokalnih skupnosti so s tem seznanili ministra za javno upravo Boštjana Koritnika na sestanku vladne delovne skupine, ki je zadolžena za lokalno samoupravo. Pričakujejo, da bo država stroške, ki jih bodo imele občine zaradi epidemije, krila v čim večji meri. »Vsega zagotovo ne bo mogoče pokriti, posledice bodo,« se zaveda Smrdelj. Veseli ga, da obstaja soglasje o dvigu povprečnin na skoraj 624 evrov, kot določa koalicijska pogodba.
Predlogi občin že v novem intervencijskem svežnju
»Na pobudo ministra za javno upravo Koritnika je bila oblikovana delovna skupina, v katero smo bili povabljeni tudi predstavniki vseh treh združenj občin. Do danes smo pripravili vrsto predlogov glede na prvi intervencijski zakon, ki je bil sprejet,« je medtem pojasnil kranjski župan Matjaž Rakovec. Upa, da bodo vsa mnenja usklajena do 21. aprila in bo do konca meseca lahko začel veljati že nov intervencijski sveženj.
Vlada in lokalne skupnosti dobro sodelujejo
Dozdajšnje sodelovanje občin z vlado v razmerah, s katerimi se soočamo, je Rakovec ocenil kot dobro. »Župani smo svojo vlogo in večja pooblastila izkoristili in veliko pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa. Posredovan je bil predlog, da je treba tudi v normalnih razmerah povečati pooblastila županov ter tako povečati gospodarski in socialni razvoj po občinah.«
Rakovec je zadovoljen, ker je zaznal voljo za iskanje ustreznih rešitev za nadaljnje neovirano poslovanje občin. »Poudarjeno je bilo, da smo občine gonilno silo gospodarstva. Ko se bodo razmere normalizirale, smo občine tiste, ki bodo morale potegniti voz predvsem v gradbeništvu. Vemo, da je v sklepni fazi kohezijsko obdobje. Predlog, da bi ga podaljšali za leto dni, je naletel na dober odmev.« Ko se zadeve umirijo, tako Rakovec, bodo občine pristopile k izvajanju dozdajšnjih načrtov.
