Se v Sloveniji po veliki noči obeta rahljanje nekaterih omejitev?

Slovenija 08. 04. 2020, 22:13 Helena Križnik

Slovenija dokazuje, da zna in zmore. Tako ugotavlja premier Janez Janša. Čeprav je preventivne ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa začela sprejemati precej pozno, je krivulja potrjenih primerov bolj vodoravna, zato bi vlada po veliki noči lahko omilila nekatere omejitve. Janšo veseli dejstvo, da do zdaj ni bilo večjega izbruha v domači industriji. Nekoliko ga skrbijo točkasti pojavi okužbe po državi, zato se njegova ministrska ekipa nagiba k postopnemu rahljanju preventivnih ukrepov. Janša je v sinočnjem nagovoru okrcal ravnanje Evropske unije, obenem je vse pozval, naj te dni namenimo razmisleku, kaj lahko v prihodnje naredimo bolje, hitreje, bolj inovativno, bolj prijazno do okolja in z večjo enotnostjo. Govor smo v celoti predvajali v oddaji "Pogovor o".

Slovenija epidemijo razglasila 13. marca, Litva že 28. februarja

Janša je spomnil, da smo v Sloveniji epidemijo razglasili 13. marca. »Litva, ki je bistveno dlje od žarišča v Italiji, jo je razglasila že 28. februarja. Mogoče tega niste vedeli, saj se v Sloveniji o tem ni poročalo. Tiste, ki so pravočasno zahtevali ukrepe, se je obtoževalo, da sejejo paniko.«

Kriminalno dejanje spregleda nevarnosti tudi drugod po Evropi

Kot je dodal, neodgovorno, pravzaprav kriminalno dejanje spregleda in celo razširjanja nevarnosti ni bilo omejeno samo na Slovenijo. »S koncertov in nogometnih spektaklov v Italiji in Španiji se je virus pospešeno razširil po celi Evropi in na deset tisoče ljudi je in še bo zaradi tega umrlo. Nekateri koncerti in nogometne tekme zaradi pohlepa po denarju niso bili odpovedani niti potem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija sicer z veliko zamudo razglasila pandemijo.«

Zaprle so se notranje meje Evropske unije, ni bilo solidarnosti

Posledice se po Janševih besedah poznajo na vseh področjih - od zaprtja notranjih mej Evropske unije do tega, da je na celi črti pogrnila solidarnost. Pohvalil je nekatere poteze Evropske centralne banke in Evropske komisije, a zaveda se, da bomo morali že v času krize in tudi po njej veliko postoriti sami. Razgrnil je ključna dejstva, ki so zdaj postala še posebej očitna. »Potrebujemo dodatne investicije v naš zdravstveni sistem, reformo plačnega dela, čiščenje korupcije iz dobaviteljskih verig in bistveno boljšo organizacijo.«

Vlada preučuje nekatere sprostitve omejitvenih režimov

Janša je hvaležen vsem, ki omogočajo, da v aktualnih razmerah deluje vsaj del gospodarstva, da so rezultati pouka na daljavo dobri, da je dobra oskrba z živili, da je mogoča logistična dostava ter da se dodatno skrbi za higieno in zdravo okolje. »Vse pozitivne izkušnje omogočajo ministrstvu za zdravje in vladi proučevanje in načrtovanje nekaterih sprostitev omejitvenih režimov, ki se bodo lahko ob predhodni izpolnitvi nekaterih nujnih pogojev mogoče začele uveljavljati že od prihodnjega torka naprej.«

Poslanci podprli referendumsko novelo in omogočili delo parlamenta na daljavo

Odgovorno je ravnal tudi državni zbor, je še poudaril Janša. Poslanci so s 66 glasovi za in z osmimi proti podprli novelo, ki omogoča skrajšanje rokov za uveljavitev zakonov, za katere referendum ni dopusten. Tako bodo lahko zakoni za pomoč ljudem in gospodarstvu ob epidemiji novega koronavirusa uveljavljeni hitreje, drugi paket, tako Janša, morda že pred koncem tega meseca. »Novele ne sprejemamo za to vlado, temveč za katerokoli vlado, ki se bo znašla v takih razmerah, ki pa jih, to poudarjam, prav nikomur ne privoščim,« je v razpravi spomnil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Veseli ga, da je parlamentu uspelo preseči politične delitve. Enotnost je pokazal tudi pri potrditvi sprememb poslovnika državnega zbora, ki po novem določa, da bodo poslanci ob hujših krizah lahko zasedali na daljavo s pomočjo modernih tehnologij. Za spremembe je glasovalo 79 predstavnikov ljudstva, devet se jih je vzdržalo.