Marjan Bunič
Miha Močnik
Andrej Šinko
Bomo, kot danes solato ali krompir, kmalu sami pridelali tudi elektriko? (foto: Pixabay)
Bomo, kot danes solato ali krompir, kmalu sami pridelali tudi elektriko? | (foto: Pixabay)

Bomo, kot danes solato ali krompir, kmalu sami pridelali tudi elektriko?

08.04.2020, 12:18 Nataša Ličen

Obdobje, v katerem smo, je priložnost za poglobljen premislek o tem, kaj je res pomembno v življenju. Prvo, kar lahko in smo bili prisiljeni črtati, je pretirano potrošništvo. "To je zdaj odpadlo in, povem po pravici, prav nič ga ne pogrešam in upam, da bo tako tudi ostalo", je v pogovoru za oddajo "Via positiva" povedal prof. dr. Robert Golob, predsednik uprave Družbe GEN-I.

Dobro je biti med prvimi, ki preobražajo ostale za dobre rešitve in družbi koristne spremembe.

"Živim na deželi, in zdaj, ko se držimo varno za svojo ogrado, se še bolj zavedamo dragocenosti lastne zemlje in smo hvaležni, da jo lahko obdelujemo. Vsaka stvar ima svoje pluse in svoje minuse. Nekatere vrednote, na katere smo pozabili v hitrem tempu življenja, bodo prišle zdaj bolj do izraza in upam, da se bodo tudi po koncu korona krize obdržale."

Dr. Robert Golob je opozoril tudi na solidarnost med ljudmi, ki se kaže na sto in en način. Številni pomagajo sosedom, prihaja do izmenjave hrane in tudi posamezna podjetja izkazujejo veliko mero humanosti. "Vse to", pravi dr. Robert Golob, vsi ti projekti, "nekateri bolj drugi manj kompleksni, nas v teh časih navdajajo z optimizmom, da še znamo prepoznati, kaj je res vredno."

Pri Družbi GEN-I so se takoj odzvali na spremembe. Želeli so ljudem olajšati vsaj eno od skrbi. Uporabnikom so znižali stroške elektrike in zemeljskega plina. Veliko ljudi je bilo prisiljenih zapreti svoje dejavnosti, zapreti svoje vsakodnevno delo, zato so v Družbi GEN-I prepoznali, da je zdaj na njih, ki pa lahko delajo, da se odpovejo delu dobička v korist drugih in jim s tem olajšajo razmere. Ta korak so naredili tudi v spodbudo ostalim podjetjem. Štirideset odstotkov gospodarstva je ustavljenega, trideset odstotkov podjetij pa posluje normalno. Pri GEN-I so približno dva milijona sredstev namenili kritju nižjih stroškov energije.

Dr. Robert Golob
Dr. Robert Golob © Iz osebnega arhiva

Sporočilo podjetjem, ki normalno poslujejo, je, ne bojte se najprej zase in za svoje dobičke, pomislite kako lahko pomagate tistim, ki so zdaj prisiljeni biti pri miru in nimajo niti za plače. Mi se nismo zaprli, ampak smo jim prišli naproti.

To je velik psihološki korak, ker se v krizah mnogi zaprejo in za svojo ograjo čakajo, da stvari minejo. "Mi nismo naredili tako", pravi dr. Robert Golob, ki je opozoril na družbeno odgovornost. "To je edina smotrna pot za dobro sobivanje in razvoj družbe. Veliko filozofov je to v preteklosti že razlagalo, največ pridobimo ob dajanju. Tudi v gospodarstvu, na nivoju podjetij, je tako. Ko lahko daš, daj, saj takrat največ pridobiš. Ne potrebujemo se spraševati, kako in kdaj bomo dobili nazaj, saj to ni ključno, če ne tu, pa se nam bo povrnilo v drugem življenju. Veliko je podjetnikov po svetu, ki se tega zaveda in del svojega premoženja vračajo nazaj ljudem." Te koncepte skušajo vpeljati tudi v Sloveniji."

Kot zdaj solato ali krompir bomo čez deset let, samostojno ali preko skupnosti, doma pridelali električno energijo.

Električna energija je zdaj, skoraj tako kot voda, nepogrešljiva. Brez elektrike se, tako kot so se številna podjetja, tudi domovi dobesedno ustavijo. "V takšnih obdobjih, v kakršnem smo se znašli zdaj, se je pomembno vprašati o samooskrbi. Seveda je na prvem mestu hrana. Na drugi točki pa se že postavi vprašanje o oskrbi z električno energijo."

Pri GEN-I imajo tudi na tem področju rešitve. Sončne elektrarne so ravno v tem obdobju najatraktivnejše. "V času krize se je zanimanje za lastno sončno elektrarno povečalo za sto odstotkov. Veliko delamo na tehnologijah prihodnosti."

"Sčasoma bomo", pravi dr. Robert Golob, "samostojno ali preko skupnosti, začeli reševati svoje izzive tudi na področju samooskrbe z električno energijo. V roku desetih let, sem prepričan, bomo imeli to področje v malem prstu. Zdelo se nam bo samoumevno, da bomo pridelali doma električno energijo, kot zdaj solato ali krompir. Tudi ta vrednota samopreskrbe je nekaj, kar bo ta korona kriza, ki jo zdaj doživljamo, izjemno zaznamovala. Verjamem, da bomo po tej krizi znali bolj cenili vse tisto, kar bomo pridelali sami, kar bomo pridelali v Sloveniji ali tisto, kar bomo vedeli od kod pride, ker se nam bo to zdelo vse bolj pomembno."

Če najboljšo zemljo obdelujemo s pesticidi, ali v neprave kmetijske namene, jo žal ravno tako zlorabljamo, kot če bi na njej postavljali tovarne.

Vse tehnologije in ponudba za samopreskrbo z energijo že obstajajo. Treba je narediti le prvi korak, premostiti psihološko oviro, potem je vse lažje. Cenovno gledano je pridobivanje energije iz omrežja ali preko lastne elektrarne primerljiv strošek.

Virtualna tehnologija nas lahko približa zemlji. Izkazuje se, da smo lahko učinkoviti tudi pri delu od doma. Čas, ki smo ga porabili za pot, bomo zdaj lahko posvetili delu na svoji zemlji. Ni vsaka rodna zemlja enako koristno obdelana. "Mi je zelo žal", pravi dr. Robert Golob, "če najboljšo zemljo obdelujemo s pesticidi, ali v neprave kmetijske namene, jo žal ravno tako zlorabljamo, kot če bi na njej postavljali tovarne. Verjamem v sonaravno obdelovanje zemlje. Pri samooskrbi me ne nese v smer čim večjega kmetijskega pridelka, produktivnosti in dobička. Če mi pri svojem delu v podjetništvu dobiček ni prioriteta, mi tudi v kmetijstvu ni."

Prisluhnite celotnemu pogovoru s prof. dr. Robertom Golobom v oddaji "Via positiva".

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Politika

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com) Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com)

V 48. letu umrl duhovnik Boštjan Čeh

Škofija Murska Sobota je sporočila, da je v soboto, 24. julija v slovenjgraški bolnišnici umrl Boštjan Čeh, župnijski upravitelj na Tišini. Pokopali so ga včeraj, v nedeljo, 25. julija v Nedelici.