Koronavirus je prodrl na vsa področja našega življenja, tudi v verske obrede. Ukrepi, ki jih je uvedla Slovenska škofovska konferenca so prejemanje obhajila na roke, ukinitev rokovanja med pozdravom miru, v kropilnikih ne sme biti blagoslovljene vode. Nedavno pa je poslušalka v Klepetalnici opozorila, ali morda prav s tem ukrepom pod vprašaj postavljamo moč blagoslovljene vode v takih trenutkih …
Teolog in filozof dr. Janez Juhant, ki smo ga gostili v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, meni, da je moč v Božjem blagoslovu. »Ne v sami vodi ali dejanju. Je moč v Božjem blagoslovu, ki je središčno v evharistiji, torej v srečanju z Jezusom v podobi kruha in vina ter srečanju med seboj. Kar pa ni nujno, da je vezano na določene materije.«
Blagoslov je v znamenju križa, ki je za nas najpomembnejši
Voda je lahko sredstvo, da se z njo blagoslovimo, je povedal Juhant in spodbudil tudi k drugačnim načinom blagoslova, ki jih je veliko. »Vemo, da imamo tako v stari kot novi zavezi veliko načinov, kako Bog blagoslavlja. Blagoslov je v znamenju križa, ki je za nas najpomembnejši. Tu so velike možnosti in v tem primeru bi rekel, da je pretirano to vezati točno na določene predstave, kajti vera ima veliko poti in te poti je potrebno tudi sorazmerno uporabljati. Ni za vsakega vse, vsak ima svoj pristop in vse te poti ne morejo iti mimo tega, da upoštevamo skrb za bližnjega, ker to je središče naše vere. Ljubezen do bližnjega pa izvira iz ljubezni do Boga.«
Na zemlji naredimo, kar je v naših močeh ...
Juhant pravi, da so zadeve v tem smislu zelo jasne in ne vidi nobenih težav glede tega. »Se pa moramo zavedati, da smo v Božjih rokah in v veri zadeve prepustimo Bogu. Mi na zemlji pa naredimo, kar je v naših močeh. Prizadevati si moramo, da čim manj težav nalagamo drug drugemu in zato so ti ukrepi potrebni. Velikokrat ravno take prilike kažejo, kako smo ljudje včasih premalo pozorni na drug na drugega. Zato bodimo bolj občutljivi na druge.«
Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...
Velika noč je največji krščanski praznik, zato bi bilo neprimerno, da bi ga praznovali le en dan. Kot imamo v državi določene praznike dva dneva, je prav, da je tudi velika noč za kristjane čas ...
Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...
Priprave na največji krščanski praznik se v marsikaterih kuhinjah že stopnjujejo. Da bi bile čim bolj mirne in uspešne, sestra Nikolina svetuje dobro organizacijo, predvsem pa to, da si delo ...
Mag. Slavica Trstenjak je pedagoginja in dolgoletna ravnateljica Osnovne šole v Negovi, ki je pomembno zaznamovala razvoj šole in lokalne skupnosti. Posebej je znana po prizadevanjih za širjenje ...
Velikonočni ponedeljek je prinesel razmislek o dveh resničnostih, ki ta hip zaznamujeta Slovenijo: o krščanskem oznanilu upanja in o politični negotovosti po volitvah. Duhovnik dr. Jože Plut in ...