Marjan Bunič
Jakob Čuk
Andrej Šinko
Koronavirus (foto: Pixabay)
Koronavirus | (foto: Pixabay)

Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?

10.03.2020, 17:15 Andrej Šinko

Če spremljamo medije, lahko glede na senzacionalistično poročanje dobimo takšen občutek. Vsakodnevno videvamo podobe mest in provinc v karanteni. Če so sprva takšne slike prihajale iz Kitajske ali širše Azije, je to danes realnost sosednje Italije, kjer je premier Giuseppe Conte včeraj za celotno državo razglasil karanteno.

Panika je zaradi medijskega poročanja postala vsesplošna, ne samo v Italiji, tudi v Sloveniji smo lahko videli, da so se ljudje že ob prvih novicah potrjenih okužb v naši soseščini začeli zalagati s hrano z daljšim rokom trajanja, praktično nemogoče pa je tudi danes v trgovinah ali lekarnah dobiti razkužila in zaščitne maske.

Zakaj takšen odziv ljudi, če pa oblasti mirijo, da panika ni potrebna? Razloge za to bi lahko iskali v prikrivanju določenih informacij, njihovem pomanjkanju, odzivu institucij, ki delujejo na področju boja proti širjenju različnih bolezni in pa v številnih dezinformacijah, ki krožijo po spletu.

Nam Kitajci lažejo?

Začelo se je že na Kitajskem. Oblasti, ki imajo praktično absolutno politično moč, so želele izbruh virusa prikriti. To se je izkazalo za nerealno, saj je bilo širjenje izjemno hitro, razsežnosti pa vseeno večje, kot so jih pričakovali. Zaradi teh prvih prikrivanj lahko danes podvomimo tudi v resničnost podatkov, ki kažejo, da se število na novo okuženih na Kitajskem zmanjšuje.

Prav tako je vprašljivo dejansko število umrlih. Lastnik nemškega podjetja, ki izdeluje teste za odkrivanje okužb z novim koronavirusom, Olfert Landt je za Tagesspiegel ocenil, da na Kitajskem zaradi okužbe z novim virusom umre morda desetkrat več ljudi, kot želijo prikazati oblasti. Na kar po njegovem kažejo tudi podatki o nadurah zaposlenih v krematorijih na območjih, kjer se je virus najbolj razširil.

Landt sodi sicer v skupino bolj pesimističnih strokovnjakov v zvezi z uspešnostjo omejevanja širjenja virusa, zato je ostarelim staršem naročil, naj si pripravijo zaloge hrane, otrokom pa je prepovedal obiskovanje nočnih klubov in drugih prireditev.

V Sloveniji smo na začetku lahko v medijih slišali, da se zdravstveno osebje boji virusa, da na izbruh nismo pripravljeni, da v zdravstvenih institucijah primanjkuje zaščitne opreme in da ne vemo, ali je učinkovita. Nekatera od teh opozoril so prišla tudi s strani Zdravniške zbornice Slovenije. Precej pozornosti pa je bila deležna informacija, da so predavanja med prvimi odpovedali na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, izobraževalni ustanovi, ki bi po pričakovanjih morala biti v skupini ustanov, ki imajo največ informacij v zvezi s širjenjem virusa in se najbolj zavedajo njegove dejanske nevarnosti.

Težava je tudi, da je virus nov, strokovnjaki pa vsak teden odkrijejo še kaj, kar ni bilo znano. Nekateri podatki so tako presenetili, denimo o inkubacijski dobi, po spletu pa so se v zvezi z virusom pojavile tudi določene dezinformacije.

Bi nas zaradi omenjenega moralo skrbeti?

Glede na ukrepe, ki jih sprejemajo države, zagotovo vsaj nekoliko. Gre za najbolj restriktivna ravnanja, ki smo jim bili priče v zadnjem obdobju. Uvaja se karantena, številni se morajo samoizolirati, odpovedujejo se večji dogodki, sosednja Italija je zaprla javne ustanove, slovenske in avstrijske oblasti pa na njeni meji vzpostavljajo nadzor, v sklopu katerega potnikom merijo tudi telesno temperaturo. Omenjeno so že pred časom uvedle kitajske oblasti, ukrep pa je bil sprejet tudi na nekaterih večjih letališčih.

Drugi pomembni elementi, ki lahko še nekoliko povečajo strah, pa so, da je virus nov in zanj še nimamo cepiva, strokovnjaki pa so že poročali tudi o mutaciji v nov sev, ki naj bi bil še agresivnejši.
To lahko vzbuja nekaj strahu, vendar nam ne preostane drugega, kot da upoštevamo preventivne ukrepe, kamor sodijo osnovni higienski koraki, ter omejevanje zadrževanja v večjih skupinah, zlasti v zaprtih prostorih.

Vsesplošna panika ni koristna

Prevelika panika v splošni javnosti bi lahko povzročila zgolj nove težave, razmere pa bi se lahko še poslabšale. Že zdaj zaradi vseh omejitvenih ukrepov, delno pa tudi zaradi strahu prebivalstva nastaja velika gospodarska škoda. Azijska razvojna banka je ocenila, da bi novi koronavirus lahko povzročil globalno škodo v višini do 350 milijard dolarjev, samo trenutni ukrepi Slovenije za soočenje s posledicami novega koronavirusa pa so vredni slabo milijardo evrov.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Komentarji, Naš pogled

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Novomašnik Anže Cunk ob novomašni torti (photo: Tadeja Šuštar) Novomašnik Anže Cunk ob novomašni torti (photo: Tadeja Šuštar)

Novomašna torta, ki jemlje dih

Za nami je že kar nekaj novih maš, ki so velik praznik za vsako župnijo. Letos sicer potekajo v malo drugačnem vzdušju in okrnjeno, a veselje nad njimi ni prav nič manjše.

Novomašniki 2020 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2020 (photo: Rok Mihevc)

Spoznajte letošnje novomašnike

V Sloveniji bomo letos imeli sedem novomašnikov. To so: Anže Cunk, Martin Leban, Tilen Oberwalder Zupanc, Janez Potisek in Matej Rus iz ljubljanske nadškofije, Blaž Franko iz novomeške škofije in ...

O avtorju