Slavi KoširSlavi Košir
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
Koronavirus (foto: Pixabay)
Koronavirus | (foto: Pixabay)

Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?

Komentarji | 10.03.2020, 17:15 Andrej Šinko

Če spremljamo medije, lahko glede na senzacionalistično poročanje dobimo takšen občutek. Vsakodnevno videvamo podobe mest in provinc v karanteni. Če so sprva takšne slike prihajale iz Kitajske ali širše Azije, je to danes realnost sosednje Italije, kjer je premier Giuseppe Conte včeraj za celotno državo razglasil karanteno.

Panika je zaradi medijskega poročanja postala vsesplošna, ne samo v Italiji, tudi v Sloveniji smo lahko videli, da so se ljudje že ob prvih novicah potrjenih okužb v naši soseščini začeli zalagati s hrano z daljšim rokom trajanja, praktično nemogoče pa je tudi danes v trgovinah ali lekarnah dobiti razkužila in zaščitne maske.

Zakaj takšen odziv ljudi, če pa oblasti mirijo, da panika ni potrebna? Razloge za to bi lahko iskali v prikrivanju določenih informacij, njihovem pomanjkanju, odzivu institucij, ki delujejo na področju boja proti širjenju različnih bolezni in pa v številnih dezinformacijah, ki krožijo po spletu.

Nam Kitajci lažejo?

Začelo se je že na Kitajskem. Oblasti, ki imajo praktično absolutno politično moč, so želele izbruh virusa prikriti. To se je izkazalo za nerealno, saj je bilo širjenje izjemno hitro, razsežnosti pa vseeno večje, kot so jih pričakovali. Zaradi teh prvih prikrivanj lahko danes podvomimo tudi v resničnost podatkov, ki kažejo, da se število na novo okuženih na Kitajskem zmanjšuje.

Prav tako je vprašljivo dejansko število umrlih. Lastnik nemškega podjetja, ki izdeluje teste za odkrivanje okužb z novim koronavirusom, Olfert Landt je za Tagesspiegel ocenil, da na Kitajskem zaradi okužbe z novim virusom umre morda desetkrat več ljudi, kot želijo prikazati oblasti. Na kar po njegovem kažejo tudi podatki o nadurah zaposlenih v krematorijih na območjih, kjer se je virus najbolj razširil.

Landt sodi sicer v skupino bolj pesimističnih strokovnjakov v zvezi z uspešnostjo omejevanja širjenja virusa, zato je ostarelim staršem naročil, naj si pripravijo zaloge hrane, otrokom pa je prepovedal obiskovanje nočnih klubov in drugih prireditev.

V Sloveniji smo na začetku lahko v medijih slišali, da se zdravstveno osebje boji virusa, da na izbruh nismo pripravljeni, da v zdravstvenih institucijah primanjkuje zaščitne opreme in da ne vemo, ali je učinkovita. Nekatera od teh opozoril so prišla tudi s strani Zdravniške zbornice Slovenije. Precej pozornosti pa je bila deležna informacija, da so predavanja med prvimi odpovedali na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, izobraževalni ustanovi, ki bi po pričakovanjih morala biti v skupini ustanov, ki imajo največ informacij v zvezi s širjenjem virusa in se najbolj zavedajo njegove dejanske nevarnosti.

Težava je tudi, da je virus nov, strokovnjaki pa vsak teden odkrijejo še kaj, kar ni bilo znano. Nekateri podatki so tako presenetili, denimo o inkubacijski dobi, po spletu pa so se v zvezi z virusom pojavile tudi določene dezinformacije.

Bi nas zaradi omenjenega moralo skrbeti?

Glede na ukrepe, ki jih sprejemajo države, zagotovo vsaj nekoliko. Gre za najbolj restriktivna ravnanja, ki smo jim bili priče v zadnjem obdobju. Uvaja se karantena, številni se morajo samoizolirati, odpovedujejo se večji dogodki, sosednja Italija je zaprla javne ustanove, slovenske in avstrijske oblasti pa na njeni meji vzpostavljajo nadzor, v sklopu katerega potnikom merijo tudi telesno temperaturo. Omenjeno so že pred časom uvedle kitajske oblasti, ukrep pa je bil sprejet tudi na nekaterih večjih letališčih.

Drugi pomembni elementi, ki lahko še nekoliko povečajo strah, pa so, da je virus nov in zanj še nimamo cepiva, strokovnjaki pa so že poročali tudi o mutaciji v nov sev, ki naj bi bil še agresivnejši.
To lahko vzbuja nekaj strahu, vendar nam ne preostane drugega, kot da upoštevamo preventivne ukrepe, kamor sodijo osnovni higienski koraki, ter omejevanje zadrževanja v večjih skupinah, zlasti v zaprtih prostorih.

Vsesplošna panika ni koristna

Prevelika panika v splošni javnosti bi lahko povzročila zgolj nove težave, razmere pa bi se lahko še poslabšale. Že zdaj zaradi vseh omejitvenih ukrepov, delno pa tudi zaradi strahu prebivalstva nastaja velika gospodarska škoda. Azijska razvojna banka je ocenila, da bi novi koronavirus lahko povzročil globalno škodo v višini do 350 milijard dolarjev, samo trenutni ukrepi Slovenije za soočenje s posledicami novega koronavirusa pa so vredni slabo milijardo evrov.

Komentarji, Naš pogled
Nadškofijska karitas Maribor (photo: NKM) Nadškofijska karitas Maribor (photo: NKM)

Karitas ni dobrodelni odpad

Nadškofijska karitas Maribor je na pot poslala prvi letošnji kontingent človekoljubne pomoči v srbski Aleksinac, s katerim ga veže že dolgoletno sodelovanje. Z nadaljnjo pomočjo nadaljuje tudi ...

Bazilika v Ogleju (photo: Velvet, CC BY-SA 4.0 <https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0>, via Wikimedia Commons) Bazilika v Ogleju (photo: Velvet, CC BY-SA 4.0 <https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0>, via Wikimedia Commons)

Z nadškofom Zoretom v Oglej več ko 1700 romarjev

Ljubljanska nadškofija je danes pripravila svetoletno postno romanje v Oglej. Več kot 1700 romarjev se je odpravilo v eno najpomembnejših zgodovinskih in duhovnih središč krščanstva. Osrednji del ...

Člani uredniškega odbora (photo: Tanja Dominko) Člani uredniškega odbora (photo: Tanja Dominko)

Soglasje za zgodovinski trenutek

V Katedrali svobode so predstavili knjigo Soglasje za zgodovinski trenutek, v kateri so zapisani novi prispevki za slovenski pomladni program. Knjiga je dostopna v digitalni obliki, saj vsebuje ...

Matic Vidic po gostovanju v oddaji Via positiva (photo: NL) Matic Vidic po gostovanju v oddaji Via positiva (photo: NL)

Smernik za smisel

Ob Tednu družine in dan po prazniku svetega Jožefa smo k pogovor povabili moža, očeta in terapevta, Matica Vidica. Pogovarjali smo se tudi ob izidu njegove knjige.

Ambrož Kastelic, Pija Trontelj in Urban Šifrar (photo: Rok Mihevc) Ambrož Kastelic, Pija Trontelj in Urban Šifrar (photo: Rok Mihevc)

O ovčjereji ne bo govora

Podcasti so v zadnjih letih postali ena najbolj priljubljenih oblik digitalne vsebine, ki združuje informativnost, zabavo in izobraževanje. Gre za zvočne ali video oddaje, ki so na voljo prek ...