Kako o novem koronavirusu spregovoriti z otrokom?

Novice | 06.03.2020, 15:23 Helena Križnik

Vrtci in šole so okolja, kjer se nalezljive bolezni lahko širijo hitreje. Da bi zajezile novi koronavirus, so nekatere države zaprle vzgojno-izobraževalne ustanove, doma je tako ostalo več kot 290 milijonov otrok. Pri nas vrtci in šole izvajajo priporočila pristojnih za preprečevanje okužb, pričakovano so v veliki večini povezana z izvajanjem in vzdrževanjem dobrih higienskih navad. Veljajo naj tudi doma.

Do izraza prihaja najstarejši način učenja - zgled

Nekateri otroci so premajhni, da bi sami vzdrževali ustrezno higieno, zato potrebujejo pomoč in nadzor odraslih. Specialni pedagog Marko Juhant ugotavlja, da ob tem prihaja do izraza najstarejši način učenja - zgled. »Če sami striktno in dosledno umivamo in razkužujemo roke, sledimo nasvetom zdravstva ali svoji logiki, nas bodo otroci oponašali. Če jim začnemo razlagati, da si morajo večkrat umivati roke in zakaj, bo trajalo mesece, da se tega navadijo.«

Pomembna je iskrenost

Da odrasle skrbi, je nekaj povsem normalnega, nič ni narobe, tako Juhant, če so z otroki iskreni. »Če poveš, kaj v resnici občutiš, znajo otroci opraviti svojo nalogo skrbi za bližnje, ki so se je naučili. Mnogi otroci to naredijo - pomirijo starše.«

Odrasli niso enciklopedija

Juhant še poudarja, da odrasli otrok ne smejo obremenjevati s stvarmi, ki jih ne razumejo. »Osnovni pogovor ne sme biti takšen: Zdaj bomo sedli in se pogovarjali o novem koronavirusu. To ne bo dobro. Dober način je, da ko otroci nekaj vprašajo, poveš tisto, kar veš. Odgovoriš samo na tisto, kar vprašajo. Nisi enciklopedija.«

Govorjenje prinaša paniko, ravnanje človeka pomiri

Postopati je torej treba tako kot pri ostalih kočljivih temah. In še nekaj si velja zapomniti. »Veliko govorjenja prinese veliko panike. Od veliko ravnanja medtem človek postane pomirjen. Veš namreč, da si naredil, kar je v danih okoliščinah mogoče in kar veš,« je jasen Juhant.