Od izbruha v sosednji Italiji ne mine dan, ko ne bi bila medijska poročila in tudi vsakdanji pogovori polni novega koronavirusa. V današnji Svetovalnici smo gostili mikrobiologinjo dr. Nino Gunde Cimerman iz Biotehniške fakultete, ki je poudarila, da panika ne koristi nikomur, pomembno pa je, da se vsi obnašamo razumno in spoštujemo navodila. Vsi skupaj, tako država kot posamezniki, lahko veliko naredimo za zajezitev oziroma omejitev širjenja.
Ker se v zvezi z novim koronavirusom (poimenovali so ga SARS-CoV-2, medtem ko je COVID-19 je poimenovanje za bolezen, ki jo ta virus povzroča), ustvarja veliko polresnic, širijo pa se tudi lažna sporočila, smo želeli od sogovornice izvedeti znanstveno preverjena dejstva.
Državi ni v interesu, da bi prikrivala morebitne okužbe
Eden od strahov je povezan z informacijo o morebitnih okuženih v Sloveniji. Dr. Cimermanova pravi: »Glede na izkušnje Kitajske in drugih držav (npr. Iran), kjer se ve, da so sprva skrivali in konec koncev glede na to, da smo v Evropi, sem prepričana, da država tega ne skriva. Testiranih je bilo že okoli 100 ljudi in vsi do zdaj so bili negativni. Prepričana sem, da bodo takoj sporočili, ko bomo imeli pozitivni primer, saj si v današnjem času ne moremo privoščiti takega skrivanja. Stvari so vse preveč očitne. Pomembno je tudi to, da če država takoj odreagira, so lahko ukrepi sprejeti takoj, posledice pa manjše, kar je za vse koristno."
Kot je povedala strokovnjakinja, virusi nimajo nikakršne tarče, kot jih imajo bakterije (celična stena ali kaj podobnega). So namreč do te mere vklopljeni v naše celice (torej v gostiteljski organizem), da bi katerokoli zdravilo ne delovalo zgolj na viruse, temveč tudi na celotne celice. Ko virus vstopi v celico, postane njen del, in sicer do trenutka, ko izstopi iz celice spet nazaj v okolje.
Na vprašanje, ob katerih znakih naj bomo pozorni in kdaj se odločiti za testiranje, dr. Nina Gunde Cimerman odgovarja iz prve roke. Bila je bila namreč prvi testirani primer v Sloveniji. »Vrnila sem se iz Kitajske na samem začetku epidemije. Bila sem na v bližini Pekinga in takrat je bilo znanih samo nekaj primerov iz Vuhana, en sam pa v Tianžinu, kjer sem bivala. Ob vrnitvi v Evropo še ni bilo nobenih testiranj, dva dni zatem pa se je začelo. Dobesedno na začetku vsega sem prišla in po dveh dneh v Sloveniji sem se začela počutiti izjemno slabo. Nisem kašljala, nisem imela vročine, pač pa splošne znake gripe: bolele so me mišice, bila sem brez energije. Šla sem se testirat, ker sem vedela, kaj se dogaja in test je bil negativen. Praviloma je na začetku veljalo, da se ima smisel testirati, če imaš znake gripe. Če teh znakov ni, testiranje nima smisla, ker je najverjetneje, da si negativen. Če bi vsi, ki nimajo znakov, hodili na testiranje, bi popolnoma paralizirali naš zdravstveni sistem. Potencialni bolniki pa bi zaradi preobremenitve lahko izpadli iz sistema."
Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...
Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...
Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...
»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...
Priprave na največji krščanski praznik se v marsikaterih kuhinjah že stopnjujejo. Da bi bile čim bolj mirne in uspešne, sestra Nikolina svetuje dobro organizacijo, predvsem pa to, da si delo ...
Tretji dan radijskega misijona 2026 nas je v Malem nagovoru nagovorilaJana Podjavoršek, magistra teologije, katehistinja in novinarka pri Založbi Družina. Razmišljala je o življenju po evangeliju ...
