Jean Vanier | (foto: splet)
Barka pogumno za prenovo v svojih vrstah
Marjana Debevec
Skupnost Barka je zunanji agenciji naročila preiskavo o spolnih zlorabah svojega ustanovitelja. Ta je razkrila, da je Jean Vanier spolno zlorabil več žensk, med katerimi pa ni ljudi z motnjo v duševnem razvoju, ki sicer živijo v skupnosti.
Skupnost Barka se je odločila za pogumen korak: ob sumu zlorab je uvedla neodvisno preiskavo in s tem postala vzor za celotno družbo. Kdo ve, koliko žensk mora zatreti svoja občutja in kolikim je v raznih službah in ustanovah poteptano dostojanstvo, saj je spolno nadlegovanje pogosto na tiho splošno sprejeto.
Preiskava v Barki vključuje pričevanja, ki ustanovitelja skupnosti, Jeana Vanierja, povezujejo s p. Thomasom Philippom, dominikanskim redovnikom, ki naj bi bil njegov duhovni oče. Slednjega je več žensk obtožilo spolne zlorabe, zato so se pristojni odločili za notranjo preiskavo. Ta je razkrila, da je ženske kot sestavni del duhovnega vodenja zlorabljal tudi ustanovitelj skupnosti Jean Vanier.
Pretres in prizadetost med voditelji Skupnosti Barka sta neizmerna, je za naš radio dejal voditelj Barke v Sloveniji Blaž Brešan. »V skupnosti Barka v Sloveniji smo zelo pretreseni nad zaključki preiskave in nam ni vseeno. Presenetilo nas je dejstvo, da je Jean Vanier vedel za spolne zlorabe spremljevalk s strani p. Thomasa. Šokiralo pa nas je, da je bil tudi sam vpleten v spolne zlorabe. Takšna dejanja ostro obsojamo in kaj takšnega se ne sme več ponoviti. Kljub temu, da smo daleč od Francije, nas bo to prav gotovo zaznamovalo.
Pozitivno pa se nam zdi, da so se vodje mednarodne Barke odločili začeti preiskavo in v zaključkih jasno spregovoriti ter pripraviti ukrepe, da se kaj takega ne ponovi. Ne glede na vse zaključke, želimo iti naprej in še naprej živeti poslanstvo Barke, ki ga gradijo medsebojni odnosi med osebami z motnjo v duševnem razvoju in tistimi, brez motnje,« je še dejal Brešan.
Francoski škofje so zapisali, da so pretreseni in užaloščeni, obenem pa se zahvaljujejo žrtvam zlorab, ki so imele pogum, da so spregovorile o svojem trpljenju. Povezali se bodo z dominikanci, da razjasnijo položaj p. Thomasa Philippa, dominikanca, ki je umrl leta 1993. Že leta 1956 je bil obsojen s strani Rima, vendar je bila ta obtožba postopoma pozabljena ali pa zapostavljena.
