Brexit | (foto: Pixabay)
Brexit je tu…
Svet Helena Križnik
Združeno kraljestvo ni več del Evropske unije. Brexit spremembe trenutno prinaša le v ustanove povezave, posamezniki in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva ga medtem še ne bodo čutili. Marsikaj bo drugače po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem morata London in Bruselj doreči nadaljnje odnose. Podlago za to imata v ločitvenem sporazumu, ki je poskrbel za precej sivih las. Na koncu sta ga strani le potrdili, Združeno kraljestvo se tako vsaj za zdaj poslavlja na urejen način.
Brexita ni pričakoval nihče
Velika Britanija je bila članica Evropske unije 47 let. V tem obdobju ni šlo brez zapletov, a za največje presenečenje je pred tremi leti in pol gotovo poskrbel referendum, na katerem je večina državljanov na Otoku odločila, da je napočil čas za odhod. Nezadovoljstvo se je namreč le kopičilo. »Tega ni pričakoval nihče. To ni bila nobena strateška želja ne evropskih držav ne samega Londona,« nam je pojasnil geopolitični analitik dr. Laris Gaiser. Tudi zato je dvomil, da bo dejansko prišlo do usodnega koraka. A brexit je tu. »Zaradi zavzete pozicije Evropske unije in njenih prestolnic druge rešitve na koncu seveda ni bilo.«
Dogovor je korekten, obe strani sta lahko zadovoljni
Velik zalogaj je predstavljal dogovor med Londonom in Brusljem, ki bo temelj za pogovore o ureditvi prihodnjih odnosov med stranema. Na Otoku je bilo skoraj do zadnjega mogoče čutiti strah, da jih bo Evropska unija z dokumentom, ki naj bi nakazal nadaljno smer, peljala žejne čez vodo. »Mislim, da je dogovor korekten. Zadovoljna je lahko tudi Evropska unija, a izključno zaradi dogovora.«
So nekatere države res čakale na ta trenutek?
Bi Bruselj lahko spremenil tok dogodkov? Dr. Gaiser verjame, da je imel to možnost. A kot je dodal, je nekaj držav čakalo na brexit. »Zgodovinsko gledano se mi zdi, da sta Pariz in Berlin v tem trenutku zelo vesela. Oba sta evropski projekt razumela kot projekt za lastne interese. Francija je v njem videla možnost za oblikovanje skupne Evrope pod svojim političnim vodstvom, Nemčija je po drugi strani želela ekonomsko obvladovati Evropsko unijo.«
Zaradi zavzete pozicije Evropske unije in njenih prestolnic druge rešitve na koncu seveda ni bilo.
V 11 mesecih bo nekaj skuhano...
Prehodno obdobje za dogovor o prihodnjih odnosih naj bi trajalo do konca leta, britanskemu premierju Borisu Johnsonu se podaljšanje upira že zdaj. »Stavil bi, da bo v 11 mesecih nekaj skuhano, a ne vse. Zaradi geostrateških vprašanj, ki bodo bistvenega pomena za Severnoatlantsko zavezništvo v celoti, bodo reštive postopne,« ocenjuje dr. Gaiser.
Želja Londona zagotovo bo, da ostane del skupnega trga.
Evropska unija tvega kolaps
Izstop Združenega kraljestva bi za Evropsko unijo utegnil pomeniti velik pritisk, če ne bo smernic za naprej. »Želja Londona zagotovo bo, da ostane del skupnega trga. London je bil del Evropske unije samo zaradi trga, bil je tudi politični trojanski konj ZDA in bdel nad tem, da Evropa ne bi postala federacija ali entiteta, ki bi lahko igrala realno vlogo v mednarodnih odnosih,« meni dr. Gaiser.
Evropska unija se mora okrepiti, mora se reformirati, da bo lahko postala neodvisen geopolitični igralec.
Dr. Gaiserja za Veliko Britanijo na dolgi rok ne skrbi. A to ne velja tudi za Evropsko unijo. »Če Evropska unija ne bo našla svojega resnega jaza v svetu, tvega kolaps. Sesula se bo sama vase.« Evropska unija se mora po besedah dr. Gaiserja okrepiti, mora se reformirati, da bo solidna, šele nato bo mogoče reči, da postaja neodvisen geopolitični igralec. Ali se je torej iz zgodbe o brexitu tudi kaj naučila, bo pokazal čas.
