Štefan IskraŠtefan Iskra
Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc

Prošnjo za finančna sredstva morajo napisati v angleščini

Slovenija | 25.07.2019, 11:26 Marta Jerebič

Do anglizacije ne prihaja samo na slovenskih univerzah pri predavanjih, ampak tudi na področju raziskovalne dejavnosti. Raziskovalci morajo celo prošnje za finančna sredstva za raziskave napisati v angleščini.

Agencija za raziskovalno dejavnost raziskovalcem in znanstvenikom reže zelo tanko rezino raziskovalnega denarja in kruha, je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril jezikoslovec dr. Marko Jesenšek. »Ti gospodje, ki so v vrhu agencije, razmišljajo tako, da slovenščina ni potrebna v znanosti. Pravijo, da je tako ali tako potrebno objavljati v tujem jeziku. Slovenski raziskovalci, ki prosijo za slovenski davkoplačevalski denar za raziskovanje, so ocenjeni od tujih ocenjevalcev in zato naj celo ne samo razprave, ampak tudi prošnje, da dobijo ta sredstva, pišejo v angleškem jeziku. To je podoben nesramen, res nesramen primer izpodrinjanja polnofunkcijske vloge slovenskega jezika.«

Omenjena agencija predlaga spremembo zakona o znanstveni in raziskovalni dejavnosti, s katero bi uzakonili pisanje prošenj za finančna sredstva zgolj še v angleškem jeziku z razlago, da je to ceneje, da poenostavi in pohitri postopek. »In ko jim poskušaš kaj dopovedati, se v javnosti potem odzivajo na tak način, da ne veš, ali sploh še slovensko razumejo. Meni se včasih zdi, da bi jim bilo potrebno v angleščini napisati kakšno razlago, ker slovenskega jezika enostavno ne razumejo.«

Profesorji na fakultetah, raziskovalci in znanstveniki morajo imeti vsako leto določeno število objav v strokovnih publikacijah. Pri zbiranju točk in posledično pri finančnih sredstvih so prikrajšati tisti, ki svojih prispevkov zaradi samega področja raziskave ne morejo objavljati v tujem jeziku. Agencija namreč višje točkuje objave v tujem jeziku. »To je ena taka dodatna bližnjica do izpodrivanja slovenščine iz javnega življenja, predvsem iz znanosti.« Hkrati pa je lahko to tudi bližnjica do tega, da se oblast znebi do nje kritičnih raziskovalcev.

Več o izrivanju slovenščine z univerz pa na tej povezavi.

Slovenija
Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA) Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA)

Naj prostovoljec tudi naš sodelavec

Naj prostovoljski projekt lanskega leta je projekt Šola s srcem Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole iz Šolskega centra Novo mesto. Mladinski svet Slovenije ga je nagradil, ker je ...

 (photo: Vatican Media)  (photo: Vatican Media)

Kje bo živel Leon XIV.?

Papež Leon XIV. naj bi imel namen živeti v Apostolski palači. Vendar stanovanje prej potrebuje prenovo. Sveti oče si je prostore ogledal po nedeljskem opoldanskem nagovoru, ko so sneli pečat z ...

Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media) Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media)

Pogled redovnikov in redovnic na novega papeža

V zgodovini je bilo kar nekaj papežev iz vrst redovnikov. Zelo znan je papež Gregor Veliki, ki je bil benediktinski menih, in je med svojimi številni reformami spodbujal tudi petje t.i. ...

Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL) Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL)

Matjaž Čadež: Na hitro hočemo preveč

Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je že v pokoju, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ...