Normandija, Dan D
75 let od Dneva D, ki je vodil v propad nacizma
Svet Petra Stopar
Evropa in ZDA zaznamujeta 75. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji. Na Dan D, 6. junija 1944, je na francosko obalo stopilo več kot 156 tisoč ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in drugih vojakov. Ta največja skupna vojaška operacija v zgodovini človeštva je pomenila začetek konca druge svetovne vojne in propad nacizma.
V Veliki Britaniji je bila slovesnost že včeraj, danes pa se izkrcanja spominjajo v Franciji. Že dopoldne je bilo v Normandiji spominsko bogoslužje, na katerem sta bila prisotna tudi britanski princ Charles in premierka Theresa May. Zbrani, vključno z več sto veterani, so med drugim prisluhnili sporočilu papeža Frančiška, ki ga je prebral kanadski kardinal in prefekt kongregacije za škofe Marc Ouellet.
Papež je vse žrtve, padle vojake, tudi nemške, zaupal »milostljivi Božji ljubezni«. Obenem je izrazil upanje, da bo ta komemoracija »v vseh ljudeh po svetu vzbudila zavedanje, da mir temelji na spoštovanju vsakega človeka, ne glede na njegovo ozadje«. Kardinal Oullet je ob tem za angleško oddajo Radia Vatikan dejal: »Papež Frančišek je že večkrat povedal, da današnji svet po koščkih doživlja tretjo svetovno vojno, zato moramo narediti še več za spodbujanje kulture dialoga in srečanja.«
Na ločeni komemoraciji sta se veteranom za njihovo žrtvovanje v boju za svobodo zahvalila francoski predsednik Emmanuel Macron in britanska premierka Mayjeva, ameriški predsednik Donald Trump pa se je voditeljem pridružil na osrednji spominski slovesnosti na obali Omaha. Tam je bitka v štirih urah po ocenah terjala življenja najmanj tri tisoč ameriških vojakov, ki počivajo na pokopališču v kraju Colleville-sur-Mer, kamor je danes prišlo več kot dvanajst tisoč ljudi. Na slovesnosti je francoski predsednik pozval k podpori »zavezništvu svobodnega sveta«. Ameriški predsednik pa je poudaril, da je vez med zaveznicami iz druge svetovne vojne »nezlomljiva«. Oba sta se zahvalila več sto prisotnim vojnim veteranom.
Britanski škof Paul Mason je za Radio Vatikan o pomenu spominjanja izkrcanja zaveznikov povedal: »Dan D je del naše družbene in politične zgodovine. Pomembno je, da ti spomini ostanejo z nami še naprej, v zahvalo za vse vojake, ki so že umrli in ki še bodo. Ti spomini utrjujejo našo lastno narodno identiteto, mi pa veliko dolgujemo ljudem, ki so nam omogočili živeti tako, kot živimo danes.«
Kot je za naš radio že ob 70. obletnici dneva D povedala zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, je bilo izkrcanje v Normandiji demonstracija volje zahodnih zaveznikov, da je treba ubraniti civilizacijske norme, na katerih temelji demokratični svet. »To, kar se je takrat pokazalo, presega takratne čase. Je tudi primeren simbol za danes, prav v času, ko so te vrednote ogrožene v Ukrajini,« je dodala.
Nekdanji ameriški general: Premagali smo naciste, a nato je prišel komunizem
V Ljubljani in na Brdu pri Kranju se je sklenil vrh pobude Tri morja, ki ga gosti predsednik Borut Pahor. Na eni od razprav je sodeloval nekdanji ameriški general James L. Jones, ki na začetku nagovora, namenjenega strateškim odnosom in investicijam, ni mogel mimo praznovanj ob obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji: »Današnja slovesnost je res lepa in na mestu, toda ravno, ker sem v Sloveniji oziroma v tem delu regije, sem se spomnil na dejstvo, da je konec druge svetovne vojne pravzaprav pomenil začetek obdobja, ko je bila večina Evrope vržena v temačnost komunizma. Čeprav smo torej premagali naciste, pa smo za komunizem potrebovali dlje časa in Evropa je morala na dokončno osvoboditev čakati še pol stoletja.«
Omenimo še to: Britanci so dolgo pred začetkom invazije pripravili kampanjo zavajanja, ki bi jo danes lahko označili kot lažne novice. Z njo so želeli pretentati Nemce, da se bo operacija začela bodisi v Skandinaviji bodisi pri francoskem Calaisu in ne v Normandiji.
