Papež Frančišek: Križ in težave svoj razplet najdejo v veliki noči
Rok Mihevc
Danes opoldne se je na Trgu sv. Petra v Vatikanu znova zbrala pisana množica romarjev, da bi prisluhnila papeževi besedi, z njim molila in prejela blagoslov.
Tokrat je papež Frančišek vse prisotne povabil tudi k tihi molitvi za naše brate in sestre muslimane, kot je sam dejal, ki so bili umorjeni na Novi Zelandiji. K bolečini, ki jo čuti zaradi številnih vojnih žarišč po svetu, se je pridružila tudi žalost ob grozovitem atentatu v dveh mošejah v Christchurchu. Zagotovil je svojo molitev za mrtve in ranjene ter njihove domače. Znova je naše brate in sestre muslimane in tamkajšnjo versko in civilno skupnost povabil k povezanosti v molitvi in k dejanjem miru, ki se zoperstavljajo sovraštvu in nasilju.
Sicer je papež Frančišek v svojem osrednjem nagovoru pred molitvijo angelovega čaščenja in blagoslovu približal evangeljski odlomek o Jezusovi spremenitvi na gori, ki ga danes poslušamo pri sveti maši. Evangeljski odlomek o Jezusovi spremenitvi na gori poroča, da so priče tega veličastnega prizora bili Peter, Jakob in Janez. Z Jezusom so se povzpeli na goro in videli, kako se je poglobil v molitev in se je za tem v nekem trenutku njegovo obličje spremenilo (prim. Lk 9,29) tako, da je sijaj zajel vso njegovo osebo.
Peter si je ob tem zaželel, da bi tega trenutka milosti ne bilo nikoli konec. Papež Frančišek je opozoril, da je trenutek spremenjenja nastopil potem, ko je učencem napovedal, da bo moral veliko trpeti, da bo umorjen in da bo tretji dan vstal od mrtvih. Ker je Jezus vedel, da učenci trpljenja ne sprejemajo, jih je hotel s tem pripraviti na pohujšanje križa in smrti, ter da bi vedeli, da je to pot po kateri bo Oče vodil svojega Sina v slavo vstajenja. Takšna bo namreč – po besedah svetega očeta - tudi pot njegovih učencev. Nihče ne pride v večno življenje, če ne sledi Jezusu in ne nosi svojega križa.
Prav vsakdo ima svoj križ, je ugotavljal papež Frančišek in opozoril da Jezusovo poveličanje odkriva tudi konec naše poti. »Kristusova spremenitev nam torej kaže krščanski pogled na trpljenje. Trpljenje je potrebno, vendar je minljiv prehod. Cilj, h kateremu smo poklicani, pa blesti kot obličje poveličanega Kristusa. V Jezusu je odrešenje, sreča, svetloba in brezmejna Božja ljubezen. S tem, ko Jezus pokaže svojo slavo, nam zagotavlja, da križ, preizkušnje in težave, s katerimi se borimo, najdejo svoj razplet in razrešitev v njegovi Veliki noči.«
Ob tem pa je temeljno ohranjati v spominu, da se je Jezusovo poveličanje zgodilo med njegovo molitvijo. Ko je v pogovoru z Mojzesom in Elijem z vsem svojim bitjem sprejemal svoj križ, ga je zajela svetloba Božje slave. Papež Frančišek nam je tako položil na srce sporočilo, da molitev z Jezusom v Svetem Duhu preobraža od znotraj tudi naše bitje, ki lahko razsvetljuje druge in naše okolje.
